Dilema med ohranjanjem biodiverzitete in preživetjem kmetije

Dilema med ohranjanjem biodiverzitete in preživetjem kmetije

Kmetijstvo in okolje, JSKS, Zbornica svetuje, Travništvo, pašništvo in pridelava krme, Rastlinska pridelava, Gospodarjenje  | 
Dilema med ohranjanjem biodiverzitete in preživetjem kmetije

Pridelava krme za živali je ena ključnih letnih opravil na živinorejskih kmetijah. Ni dovolj, da je krma zagotovljena, biti mora tudi kakovostna. O tem, kako ukrepi skupne politike ohranjanja biodiverzitete vplivajo na čas košnje in obstoj kmetije, pišeta strokovna sodelavca KGZS Dominika Klavž in dr. Janko Rode.

Ključne besede: Biodiverziteta, košnja, KOPOP

Da zagotovimo zadosten vir hranil in energije, mora biti košnja opravljena v pravem razvojnem stadiju trav. Čas košnje je v veliki meri odvisen od vremenskih razmer, na zamik košnje pa lahko vplivajo tudi drugi dejavniki.

Ukrepi skupne kmetijske politike, ki vplivajo na čas košnje

V sklopu KOPOP so nekateri ukrepi predvideni posebej za varovanje narave in okolja. Časovno prilagojena košnja, prepoved gnojenja površin oz v malem obsegu in prepoved paše, so glavne omejitve, ki jih potrebno upoštevati za pridobitev sredstev. Ukrep se mora izvajati na celem GERKu, ni pa nujno da se na vseh površinah, ki jih ima kmetija. Enako velja tudi za ostale naravovarstvene KOPOP ukrepe. Med te ukrepe spadajo:

  • posebni traviščni habitati (HAB) - košnja dovoljena po 30.6., gnojenje pa je dovoljeno z do 40 kg dušika na hektar
  • traviščni habitati metuljev (MET) – prepoved košnje med 15.6. in 15.9.
  • habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) – košnja dovoljena po 1.8., prepovedano je gnojenje in paša na teh površinah
  • steljniki (STE) – košnja dovoljena po 25.8.

Seno prve košnje, košeno po 15.8., je tako nizke kakovosti, da samo seno ne pokrije dnevne zahteve po energiji (merilo so krave v laktaciji) (Verbič in sod. 2003).

Pomen kakovostne krme

Kakovostna krma, ki vsebuje največ surovih beljakovin, najmanj surovih vlaknin, najvišjo NEL (neto energija za laktacijo), se doseže z zgodnjim prvim odkosom, to je v prvi polovici maja. Količina krme je pri zgodnjem prvem odkosu nižja. Več odkosov v istem letu pa se odraža v višji končni količini krme in več skupne energije (Verbič in sod. 2003; Verbič in Žnidaršič 2018, Verbič in Verbič 2019). Mnogi kmetje, ki imajo intenzivno živinorejsko prirejo, imajo večkosne travnike, da lahko zagotovijo dovolj kakovostne krme za živali. Vsak dodaten nakup krme, predstavlja strošek, ki pa kmetija težko prenese. Odkupne cene kmetijskih pridelkov so trenutno tako nizke, da ne pokrijejo niti stroškov pridelave.

Kmetje so v precepu

Biotska pestrost travnikov je pri negnojenih travnikih in travnikih s kasnejšim prvim odkosom  sicer višja. V povprečju za 3 do 4 vrste (Žnidaršič 2019). A se tržno usmerjene kmetije težje odločajo za vstop v KOPOP ukrepe, kjer se zavestno odpovejo delu krme oz sprejmejo kasnejšo košnjo in slabo kakovost krme. Nadomestila niso dovolj visoka, da bi pokrila izpad krme oz zagotovila dovolj sredstev za nakup kakovostne krme. Drugače je s kmetijami kjer glavni vir dohodka ne predstavlja kmetijska dejavnost s poudarkom na živinoreji. Te se lažje vključijo v KOPOP sistem in vzdržujejo biodiverzitetno bogate travnike.

Slovenija je zaradi svoje razgibanosti zelo specifična, težko je postaviti ukrepe, ki jih lahko apliciramo na celotnem območju države. Zato bi bila potrebna fleksibilnost ukrepov in prilagodljivost datuma košnje glede na območja. Kmetom je na terenu treba nuditi strokovno podporo in usmeritve glede časa košnje. Trenutno poteka oblikovanje ukrepov za prihodnje programsko obdobje in kmetijski sektor se zavzema za kmetu prijaznejše ukrepe, ki bodo hkrati ohranili naravo.

Osnova za napredek je razumevanje. Tako je kmetom potrebno razložiti pozitiven učinek varovanja vrst in habitatnih tipov, predstaviti prednosti vključevanja v naravovarstvene ukrepe in jim ponuditi alternativne rešitve. Takšna sta lahko nadomestna krma in spodbujanje razvoja turizma na kmetijah, kjer bi bilo v ospredju ohranjanje biodiverzitete.

Članek najdete na povezavi TUKAJ.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trženje in promocija

Obvezna prijava 51. sejem Narava zdravje

20. 10. 2021 ob 09:00 - 23. 10. 2021 do 18:00

Gospodarsko razstavišče Ljubljana

Tudi letos vam Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z organizatorjem sejma Gospodarskim razstaviščem ponuja možnost cenejšega nastopa na sejmu Narava zdravje, ki bo letos od 20. do 23. oktobra 2021  na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri