Debirokratizacija v kmetijstvu

Debirokratizacija v kmetijstvu

Zbornica svetuje, Stališča in pripombe  | 
KGZS predlaga čim več poenostavitev in manjše birokratske ovire

KGZS predlaga čim več poenostavitev in manjše birokratske ovire

V zakonodajni proceduri je spremenjeni predlog Zakona o debirokratizaciji. Z namenom, da se v kmetijsko in gozdarsko dejavnost vnese čim več poenostavitev in zmanjša birokratske ovire, smo na KGZS predlog pregledali in podali številne dodatne predloge. S svojimi stališči ter dodatnimi predlogi debirokratizacije smo seznanili tako Vlado RS, ki je predlagateljica zakona, kot poslanske skupine, pravi Janja Virant iz Sektorja za pravne zadeve na KGZS.

 

 

Rešitev in predloga Zakona o debirokratizaciji - Davčne poenostavitve za agrarne skupnosti

Predlog Zakona o debirokratizaciji meddrugim uvaja spremembo Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS), s katerima se omogoča, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost, ne pa vsi njeni člani. V primeru obdavčitve premoženja agrarne skupnosti za davčnega zavezanca šteje sama agrarna skupnost, ki ima svojo davčno številko in svoj bančni račun. S predlagano rešitvijo se na KGZS strinjamo, saj bo agrarnim skupnostim omogočila hitrejše in učinkovitejše izpolnjevanje davčnih obveznosti. 

Vračilo trošarine za dvoriščno mehanizacijo

Na KGZS smo predlagali uvedbo vračila trošarine za pogon kmetijske dvoriščne mehanizacije. V sodobni kmetijski pridelavi  namreč vse večji delež opravil poteka tudi na dvorišču kmetije.  Prav tako v okvir osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, kot del pridelave spada tudi priprava pridelka za prodajo (čiščenje, luščenje, sortiranje, pakiranje), torej postopki, ki še ne pomenijo predelave. V navedenih  procesih se tudi porabi tudi znaten del energije. Rešitev vidimo spremembi Pravilnika z ustreznim povišanjem normativne porabe goriv. 

Neobdavčitev sektorskih Covid-19 pomoči

Sektorske pomoči so obdavčene kot drug dohodek kmetijskega gospodarstva. Finančno nadomestilo se torej v primeru, da ga pridobi oseba, ki je zavezanka za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, katere dohodek se določa na podlagi pavšalne davčne osnove, šteje za drug dohodek v skladu s 70. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2), ki dohodnine ni oproščen. Predlagali smo, da se taka plačila, izplačana zaradi izrednih razmer, kar epidemija virusa COVID-19 nedvomno je, uvrstijo pod določbo 5. točke 26. člena ZDoh-2 in postanejo davčnih bremen prosta.

Mali obsegi predelave in obveznost pridobitve dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti

Kljub določilom Zakona o dohodnini, ki jasno definira pogoje, obseg in omejitve v zvezi z malimi obsegi predelave, v praksi prihaja do nepotrebnih dodatnih zahtev po hkratni pridobitvi dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Ker dopolnilna dejavnost med drugim pomeni tudi dodatno finančno breme, saj je obvezno plačevanje  pavšalnih prispevkov za socialno varnost, davčna oprostitev iz naslova malih obsegov predela v praksi ni zaživela. Predlagali smo ustrezno spremembo Zakona o kmetijstvu.

Odprava plačila pavšalnega prispevka za nosilce dopolnilnih dejavnosti

Na KGZS že vse od sprejetja novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zaznavamo upadanje števila dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem tistih, ki sicer ne prinašajo visokih dobičkov, so pa po svoji vsebini tradicionalne na kmetijah in zato izrednega pomena za sam obstoj kmetijstva v Sloveniji. Menimo, da je višina prispevkov za zdravstveno zavarovanje za večino nosilcev dopolnilnih dejavnosti nesprejemljiva, saj je nesorazmerna dobičku, ki ga iz tega naslova dosegajo. Marsikatera dopolnilna dejavnost namreč ne dosega letnega dohodka, da bi se z njim lahko pokrilo obvezne prispevke in stroške. Predlagali smo ustrezno zakonsko rešitev za izvzetje dopolnilnih dejavnosti iz obveznosti plačevanja pavšalnega prispevka.

Ukinitev obvezne izdaje upravne odločbe za sadnjo, nego in redčenje

Slovenski gozdovi se premalo pomlajujejo ter negujejo s čimer se slabi njihova kvaliteta in sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe. Trenutni predpisi za vsa dela v gozdovih zahtevajo izdajo upravne odločbe, kot dovoljevanje za izvajanja del v gozdovih. Zaradi premalo nacionalnih sredstev in posledično premajhnega števila izdanih odločb, veljavni sistem omejuje svobodno gospodarsko pobudo in ne sovpada s cilji Evropske gozdarske strategije ter Evropskega zelenega dogovora. Delavci javne gozdarske službe, zaradi omejenih finančnih sredstev, namreč ne morejo izdati vseh odločb, ki so načrtovane, hkrati pa lastnikov ne morejo spodbujati v samoiniciativno izvajanje sadnje in nege, saj bi to pomenilo neenakopravnost do lastnikov, ki so izbrani za sofinanciranje. Kot rešitev smo predlagali ustrezno spremembo Zakona o gozdovih.

Ukinitev obvezne izdaje upravne odločbe za sečnjo manjših količin lesa za domačo rabo

Prednost ukinitve odločb za sečno manjših količin je v optimizaciji dela javne gozdarske službe, ter v razbremenitvi lastnikov gozdov. Lastniki morajo namreč trenutno za vsak posek (tudi za posek  enega suhega drevesa ali grma) pridobiti ustrezno upravno odločbo. Ureditev je neracionalna in pretirano birokratska, zato predlagamo, možnost, da lastnik, v skladu z gozdnogojitvenim načrtom sam izbere manjšo količino lesa za posek (do 20m3) in o tem predhodno obvestil revirnega gozdarja.  Slovenija bi s to spremembo ustrezno »legalizirala« sedanje stanje sečenj drv za domačo rabo. Predlagali smo ustrezno spremembo Zakona o gozdovih.

Ropanje školjk s strani orad

V školjčiščih je nastal velik problem ropanja školjk s strani orad. Nastaja visoka gospodarska škoda, zato je potrebno  ustrezno spremeniti Zakon o morskem ribištvu, da se poleg izlova cipljev, dovoli tudi izlov roparskih oziroma škodljivih organizmov, ki ogrožajo školjčišča.

Prepoved odvzema vode v ribogojstvu

Dejavnost ribogojstva je izenačena s hidroelektrarnami (MHE), kjer se voda lahko odvzeme le, če je le-te dovolj. V primeru ribogojstva gre za gojenje živih vodnih organizmov, ki so popolnoma odvisni od konstantne preskrbe z vodo. S prepovedjo odvzema vode v primeru manjšega Qes od navedenega v odločbi (pojavi se krajše obdobje v poletju) trčimo v birokratsko oviro – živali ne moremo “izključiti”, kot lahko hidrielektrarno, saj je gojitveni ciklus postrvi 2 leti, krapov pa 3 leta – in v tem času morajo imeti ves čas na razpolago svoj življenjski medij – to je vodo. 

Strnjeno smo vam poskušali prestaviti dodatne predloge debirokratizacije. Predlog zakona je trenutno v fazi druge obravnave na matičnem delovnem telesu. Želimo si, da bi zakonodajalec imel čim več posluha za predlagane rešitve in poenostavitve.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Poljedelstvo , Sadjarstvo , Vinogradništvo in vinarstvo

Vabljeni na Lombergarjeve dneve

01. 12. 2021 ob 09:00 - 03. 12. 2021 do 16:00

Zoom

Že tradicionalni tridnevni posvet bo letos brezplačen in bo potekal prek spleta

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri