Današnje Podeželje v mestu v znamenju turističnih kmetij

Današnje Podeželje v mestu v znamenju turističnih kmetij

Sporočila za javnost, Gospodarjenje  | 
Današnje Podeželje v mestu v znamenju turističnih kmetij

In zakaj se človek dobro počuti, ko ob nakupu reče - ne, hvala, imam svojo vrečko!

Novost na ljubljanskem Podeželju v mestu, ki je danes potekalo na Pogačarjevem trgu, so bile biorazgradljive vrečke, razdeljene razstavljavcem v želji po zmanjšanju uporabe plastičnih nosilnih vrečk. Sprehod med 45 stojnicamikmetij, ki so se predstavljale na Podeželju v mestu, je razkril okusno paleto podeželske kulinarike. Posebno mesto je bilo namenjeno slovenskim turističnim kmetijam.

 »Danes je bilo precej turistov iz Združenih držav Amerike, Španije in Italije. Bili so prvič v Sloveniji in so nad njo zelo navdušeni. Na naši stojnici so dobili katalog turističnih kmetij. Bili so ga zelo veseli in upam, da pridejo na naše kmetije,« je povedala Renata Kosi z KGZS  - Zavoda Celje, ki je na stojnici Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS) klepetala z radovednimi obiskovalci. Razdelila je 180 katalogov v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku. Pri tem ji je pomagal novi predsednik ZTKS Matija Vimpolšek, ki kot prednost bivanja na kmetiji izpostavlja domačnost, doma pridelano hrano in čudovito naravo. Ponudbo turističnih kmetij najdete tudi na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije http://www.turisticnekmetije.si/

V ritmu glasbe ansambla bratov Štrukelj, povezovanjem Franca Peternelja in predstavitvijo razstavljavcev se je na Podeželju v mestu spoznavalo, klepetalo, okušalo in prodajalo. Zadovoljen s prodajo je bil kočevski čebelar Branko Obranovič, ki ve povedati marsikaj zanimivega o pomenu čebelarstva: »V Sloveniji s pomočjo kranjske čebele pridelujemo najboljše medove, ker imamo za to dobre pogoje. V Evropi smo znani po treh registriranih blagovnih znamkah. Prvi je Kočevski gozdni med, ki s štirimi vrstami medu - lipov, gozdni, smrekov in hojev - predstavlja vrhunsko hrano pridelano v čisti naravi med Kolpo in Krko. Naslednji med, ki je bil registriran v Evropski uniji, je Kraški med, pridelan na območju Krasa. Zadnji v vrsti vrhunskega medu iz Slovenije je v Evropski uniji registriran pod imenom Slovenski med. Za vse te izvrstne izdelke slovenskega izvora se lahko zahvalimo naši kranjici, ki nas tako dobrohotno razvaja. Naša dolžnost je, da jo zaščitimo in ji nudimo najboljše pogoje. Varujmo in ohranimo jo za naše zanamce.«

Pomena čebel se zaveda tudi svetovna javnost, saj je Generalna skupščina Združenih narodov nedavno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj, rojstni dan Antona Janše, največjega slovenskega čebelarja in učitelja čebelarjev, razglasila za svetovni dan čebel. »Na ta dan bomo vsi, ki se zavedamo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel, saj je od uspešnega opraševanja odvisna tretjina pridelane hrane,« še pove čebelar Branko.

Tudi ponudba oljčnih olj se je v tem času, odkar se vrstijo prireditve Podeželje v mestu, opazno spremenila in razširila. Slovenski oljkarji postajajo vedno bolj ekološko usmerjeni in njihova olja se kitijo s številnimi priznanji, ki jih umeščajo v sam vrh svetovne kulinarike. Na stojnici posestva Morgan je bilo moč poskusiti olje Cuvee, ki je bilo leta 2016 izbrano med najboljših 20 oljčnih olj na svetu. Za ta laskav naziv se je potegovalo prek 1000 vzorcev.

 »Oljčnik zahteva veliko dela, zelo pomembna prednost naše kmetije je geografska lega. Smo na 260 m nadmorske višine, kar je za oljčno muho neugodna lega, nam pa omogoča mirno ekološko pridelavo,« je povedala Jenny Morgan in še dodala:«Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena zdrave prehrane, veliko dajo na ekološko pridelavo. Vrhunske restavracije cenijo kakovostno olje in v Istri ga je veliko. Katerokoli olje, ki nosi oznako zaščiteno označbo porekla, je pravo olje. Najbolj pomembno je, da olje zagreni in da vohate svežino. Na našem posestvu ustvarjamo izdelke s čokolado, kozmetiko, gradimo celotno zgodbo z oljčnimi olji. Ukvarjamo se tudi s turizmom, vodimo skupine, včeraj na primer smo sprejeli goste iz Kanade, ki so bili zelo zadovoljni. Turiste peljemo v oljčnik, predstavimo zgodbo in jih povabimo domov na degustacijo. Z odzivom smo zadovoljni. Naša prednost je, da smo majhni, saj tako lahko nadzoruješ in obvladuješ kakovost.«

 Vrnimo se k vrečkam in zakaj se človek dobro počuti, ko ob nakupu lahko reče: »Ne, hvala, imam svojo vrečko!«

Na našem planetu naj bi letno izdelali prek 600 milijard plastičnih vrečk, od tega jih povprečen evropski državljan letno uporabi okoli 500. Večina plastičnih vrečk se uporabi le enkrat, uporaba traja povprečno 30 minut. Reciklira se jih le štiri odstotke, ostale končajo v mešanih odpadkih in v naravi. Pri tem ena plastična vrečka potrebuje 30 let, da razpade v vodi, na kopnem razpada tudi več kot 100 let. Pod vplivom sonca, vode in mikroorganizmov razpadajo le na manjše delce, imenovane mikroplastika, ki ostajajo. Tako z leti nakopičeni ostanki plastičnih vrečk predstavljajo nevarnost za vsa živa bitja.

Lepo vabljeni na:

  - Podeželje v mestu Koper, v soboto, 5. maja, pred Taverno in po Pristaniški ulici

- Podeželje v mestu  - Dobrote slovenskih kmetij, v soboto, 12. maja, na Pogačarjevem trgu v Ljubljani

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri