Dan zbornice – 12. maj

Dan zbornice – 12. maj

Sporočila za javnost, Obvestila za javnost, Kmetijstvo  | 
Dan zbornice – 12. maj

»Če ne bi pred 22 leti ustanovili zbornice, bi jo morali sedaj,« pravi predsednik KGZS Roman Žveglič

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je bila ustanovljena leta 2000 (ustanovna seja sveta KGZS kot najvišjega organa zbornice je bila 12. maja tistega leta) z zakonom in z namenom zaščititi interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Svoje poslanstvo opravlja prek dajanja predlogov, mnenj, pripomb na zakonodajne in druge dokumente. Prav tako koordinira javne službe na področju kmetijstva in izvaja druge dejavnosti za napredek kmetijstva in podeželja, kot so promocija in dvig ugleda kmetijstva v družbi, informiranje in podobno. Zagotavlja  tudi brezplačno  tehnično, pravno in  ekonomsko svetovanje v kmetijstvu in gozdarstvu.

Zakaj kmetijstvo rabi močnega in predvsem reprezentativnega zastopnika, kot je zbornica? Ker kmetijstvo ni le gospodarska panoga, saj ima tudi vlogo pri ohranjanju poseljenosti, zagotavljanju socialnega ravnotežja, vzdrževanju in ohranjanju  kulturne krajine, ohranjanju nacionalne identitete, ohranjanju tradicionalnih značilnosti in etnografskih posebnosti, zagotavljanju prehranske varnosti, ohranjanje rodovitnosti tal, varovanju okolja pred onesnaženjem,  preprečevanje zaraščanja in drugo. Hkrati zbornica zastopa interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter skrbi za ohranitev in razvoj podeželja, ki  predstavlja 89% slovenskega ozemlja, na katerem živi 57% prebivalcev.

Dejstvo je, da je pridelava hrane najpomembnejši razlog, da se je kmetijstvo ohranilo tudi na naših tleh, saj si s tem Slovenija skuša zagotoviti prehransko varnost. A slovensko kmetijstvo niso sami pridelki in izdelki, temveč ima velik pomen za ohranjanje poseljenosti podeželja, obdelanost kmetijske krajine in ohranjanje biodiverzitete ter okolja v Sloveniji. In ker imamo v Sloveniji kar 86,3 odstotka kmetij na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, je ta vloga kmetijstva še tolikanj bolj pomembna.

S kmetijstvom se v Sloveniji težko dobro zasluži in lagodno živi. A predvsem mladi najdejo poti in čisto svoje zgodbe. Rešitev je v dodani vrednosti. Poudarjati je treba tisto, po čemer se slovensko kmetijstvo loči od kmetijstev po svetu. Da je sonaravno, trajnostno, da pri nas prednjači tradicionalen, neindustrijski način kmetovanja. Slovenija ima 170.000 hektarjev njiv, kar bi približno 2.000 kmetij (po evropskih merilih) z lahkoto obdelalo. Vse ostale kmetijske površine na strmih pobočjih, razdrobljene naokrog, pa ne moremo vzdrževati enako, kot to počnejo druge evropske države.

Z naravnimi danostmi, kakršne ima Slovenija, je naša rešitev izdelek z visoko dodano vrednostjo. Le tako bo postalo kmetijstvo tržno privlačno. Da bodo predvsem mladi prepoznali kmetijstvo kot poslovno priložnost, ki bo lahko zagotovila obstoj in razvoj marsikateri družini ter ponudila nova delovna mesta. Za to pa je treba urediti odnose znotraj preskrbne verige, povečati odkupne cene in bolje ovrednotiti kmetovo delo.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Perutnarstvo , Dopolnilne dejavnosti , Trženje in promocija

Vabilo na strokovno srečanje v perutninarstvu

12. 10. 2022 ob 08:30

Območje KGZS Zavoda Ptuj

Vabimo vas na strokovno srečanje s področja zootehnika - perutninarstvo, ki je organizirano v okviru podukrepa Podpora za demonstracijske aktivnosti in ukrepe informiranja PRP Slovenije 2014-2022.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri