Ključne besede: KGZS, AGRA, Roman Žveglič, Irena Šinko

V nagovoru zbranim je predsednik KGZS Roman Žveglič povedal: »Skupna kmetijska politika, ki je zaživela pred šestimi desetletji, je sledila dvema ciljema: zagotavljanje hrane po zmernih cenah in primeren življenjski standard kmetov. Desetletja je tema ciljema uspešno sledila, danes pa nismo več prepričani v uspeh.

Ko se je samostojna Slovenija približevala Evropski uniji, je ta delovala enotno, prepričljivo, varno. Ob vstopu v tretje tisočletje smo verjeli, da je Evropa dozorela in da ima tako trdne temelje, da jo ne more nič zamajati. Da obvladuje notranje izzive in je dovolj odporna na zunanje motnje.

Potem pa so se zgodili 11. september, Lehman Brothers, begunska kriza, Covid, Brexit in Ukrajina. Vsak pretres je bil hujši od prejšnjega, napad Rusije na Ukrajino pa je krepko zarezal tudi v kmetijstvo. Poceni žita iz Ukrajine niso več samoumevna, sončnično olje se je v trgovinah podražilo za dva in polkrat. Te posledice čuti praktično sleherni potrošnik. Kakor tudi dražji plin, gorivo in elektriko.

Kmetje pa smo od lanske jeseni doživeli tudi neslutene podražitve repromateriala, kar pa se je začelo že pred ukrajinsko krizo. Ta je le še – če se lahko tako izrazim – prilila dragega olja na ogenj. Cene gnojil, semen, sredstev za varstvo rastlin in gnojil so se povečale za dvakrat, trikrat, celo štirikrat.

Jasno je, da je v takih razmerah težko »ostati nad vodo«, zato se na tem mestu zahvaljujem Vladi Republike Slovenije, da je prisluhnila kmečkim stanovskim organizacijam z zbornico na čelu in sprejela nekaj ukrepov za blažitev izjemno težkega položaja v kmetijstvu.

Seveda pa nam položaja ne greni samo vse bolj zapletena svetovna politika, ampak tudi vse bolj zapleteno svetovno podnebje. Letos smo bili v začetku poletja priča nekaj izjemno hudim neurjem s točo, suša je stisnila dobršen del Slovenije, požar na Goriškem Krasu pa je razgalil vso našo šibkost v boju z naravo.

Kaj nas to uči?

Protitočne mreže obvarujejo pridelek.

Zgrajen, vzdrževan in delujoč namakalni sistem kljubuje suši.

Pokošen ali popašen travnik ne gori.

Če k preizkušnjam, ki nam jih daje narava, dodamo še napovedane administrativne okoljske omejitve pri kmetovanju – kot je omejitev rabe gnojil in sredstev za varstvo rastlin, vidimo, da nas čaka še veliko izzivov. Ali pa nove in nove zahteve za boljše počutje živali, kjer smo za tako imenovano dobrobit živali kmetje že veliko naredili. Vse bolj zaskrbljen pa se sprašujem:

Kdo bo kaj več naredil za dobrobit kmetov?

Kako v danih razmerah, ob novih in novih omejitvah, še zmeraj pridelati zadosti kakovostne in varne hrane po zmernih cenah za potrošnike in pri tem ohranjati rodovitno zemljo in okolje zanamcem?

Z več znanja. Z več uporabnega znanja.

Z novimi tehnologijami in znanji, z boljšim sodelovanjem med znanostjo in prakso, med fakultetami, inštituti in strokovnimi službami, kjer je najmočnejši vezni člen Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Sodelovanje z javno službo, ki v povezavi s strokovnimi odbori in drugimi voljenimi organi zbornice in kmeti tvori stabilno celoto.

Svetovna politična kriza nas uči, da je človek najbolj varen, ko »računa nase in se opre na lastne moči«. Vendar pa se je tudi pri vseh naših prizadevanjih dobro zavedati, da »človek obrača, Bog obrne.«

Seveda se kmetje še kako zavedamo, da je pomembno ohranjanje okolja. In vzdrževanje kulturne krajine. A tudi in predvsem pridelava hrane! Kmetje se zavedamo svojega poslanstva, to je da pridelujemo zdravo in neoporečno hrano, od družbe pa pričakujemo, da nam za opravljeno delo prizna pošteno plačilo!«

V nadaljevanju pa je zbrane nagovorila še ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, ki je poudarila pomen zbornice, saj ima najbolj neposredne informacije o trenutnem stanju kmetijstva in podeželja. Dodala je, da je KGZS pomembna predvsem zaradi izvajanja javnih služb kmetijskega svetovanja, ki omogočajo prenos različnih znanj in strokovnih praks do kmetovalcev. »Zavedamo se, da morajo znanje, kreativnost, inovativnost, podjetništvo in povezovanje postati gonilo napredka slovenske pridelave in predelave hrane ter podeželskega prostora.«