Načrtovana državna cesta Krško–Brežice bo posegla v kar 52,18 hektarja površin za kmetijsko pridelavo. Obdelovalne površine bo izgubilo 41 kmetij, trasa pa bo razdelila večje sklenjene kmetijske površine in otežila njihovo obdelavo. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) zato zahteva ponovno strokovno preučitev možnih tras in iskanje rešitev, ki bodo zmanjšale posege v kakovostna kmetijska zemljišča.

Avtor: Zbornični urad

Ogrožena zemljišča, na katerih se prideluje hrana

Načrtovana trasa posega tudi v kakovostne njivske površine, namenjene pridelavi zelenjave. Med drugim bo razdelila 14-hektarsko zemljišče, ki se zdaj obdeluje kot celota, in posegla v zemljišča, na katerih so urejeni trajni nasadi, rastlinjaki in namakalni sistemi.

Jernej Vokalič, ki vodi govedorejsko in konjerejsko kmetijo, opozarja, da trasa poteka čez tri njegove večje parcele. Poleg izgube zemljišč ga skrbita predvsem razdrobljenost površin in zmanjšanje prostora, potrebnega za nemoteno obdelavo.

»Trasa bi nam presekala tri večje parcele in jih razdrobila, s tem pa bi izgubili tudi pomemben manipulacijski prostor. Zaradi degradacije območja med gradnjo bi lahko ostali še brez dodatnih obdelovalnih površin,« opozarja Vokalič.

Na posledice načrtovane trase opozarja tudi Jure Bostele, ki se ukvarja z intenzivnim sadjarstvom in zelenjadarstvom. Na svoji kmetiji so skozi leta veliko vlagali v pridelavo jagod in druge zelenjave, uredili sklenjene obdelovalne površine ter postavili rastlinjake in namakalne sisteme, ki so ključni za pridelavo.

»Leta in leta smo se borili, da smo pridobili površine, jih povezali v celoto ter postavili rastlinjake in namakalne sisteme. Predlagana trasa pa bi vsa ta zemljišča presekala in razpolovila, kar bi za našo kmetijo pomenilo zelo velik udarec,« poudarja Bostele.

KGZS zahteva ponovno preučitev trase

KGZS je 30. septembra 2026 pristojnemu ministrstvu poslala pripombe k državnemu prostorskemu načrtu za državno cesto Krško–Brežice. V njih predlaga ponovno strokovno preučitev možnih tras, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ohranjanju kakovostnih obdelovalnih površin, preprečevanju drobljenja kmetijskih zemljišč in zagotavljanju pogojev za nadaljnje delo kmetij.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek opozarja, da posledice načrtovane trase niso omejene zgolj na neposredno izgubo zemljišč, temveč vključujejo tudi poškodovanje obstoječe kmetijske infrastrukture in oteženo obdelavo preostalih površin.

»Načrtovana trasa bo posegla v trajne nasade, zaščitene z mrežami proti toči, in v zgrajene rastlinjake. Razdelila bo tudi sklenjena kmetijska zemljišča ter velike parcele razdrobila na več manjših, kar bo bistveno otežilo njihovo obdelavo,« poudarja Podgoršek.

Pomen ohranjanja kmetijskih zemljišč izpostavlja tudi Matej Renko, predsednik Območne enote KGZS Brežice. Opozarja, da je obstoj številnih družinskih kmetij neposredno odvisen od ravninskih obdelovalnih površin, ki jih na tem območju ni mogoče preprosto nadomestiti.

»Sam prihajam z gorsko-višinske kmetije, zato še toliko bolj vem, kako dragocen je vsak kvadratni meter ravninskega zemljišča. Tukaj je ogromno kmetij, ki od teh površin živijo. To ni le vprašanje zemljišč, temveč tudi samooskrbe in obstoja družinskih kmetij,« poudarja Renko.

Obstajajo tudi za kmetijstvo sprejemljivejše rešitve

Kmetje in KGZS opozarjajo, da obstajajo bistveno sprejemljivejše alternative trenutni, šesti različici trase. Podpirajo predlog krajanov Pesja, ki predvideva potek ceste dlje od vasi in po bolj degradiranih zemljiščih, ter skupni predlog kmetov in KGZS, ki bi posege usmeril na manj kakovostna kmetijska zemljišča. Ocenjujejo, da bi bilo z ustreznimi prilagoditvami mogoče zmanjšati vplive na pridelavo hrane ter ohraniti večje sklenjene obdelovalne površine, rastlinjake in namakalne sisteme.

Kmetje in KGZS poudarjajo, da ne nasprotujejo gospodarskemu razvoju in izboljšanju prometnih povezav z industrijskimi conami. Pristojni ministrstvi pozivajo k ponovni strokovni presoji možnih rešitev, konstruktivnemu dialogu in manjšim spremembam trase, s katerimi bi bilo mogoče uskladiti infrastrukturni razvoj z ohranjanjem kakovostnih kmetijskih zemljišč.

Ohranjanje kmetijskih zemljišč je v javnem interesu

Kmetijska zemljišča so temelj domače pridelave hrane, zato njihovo varovanje ni zgolj interes posameznih kmetov, temveč širši družbeni interes. Vsak večji infrastrukturni poseg bi moral upoštevati tudi dolgoročne posledice za pridelovalne zmogljivosti slovenskega kmetijstva.

KGZS zato poudarja, da je treba pri načrtovanju prometne infrastrukture poiskati ravnotežje med razvojem prometnih povezav in ohranjanjem zemljišč, ki omogočajo pridelavo hrane. Z ustrezno izbiro trase je mogoče zmanjšati škodo za kmetijstvo, zaščititi družinske kmetije in ohraniti pogoje za dolgoročno prehransko varnost Slovenije.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

·        Video posnetek novinarske konference

·        Tonski posnetek novinarske konference

·        Foto utrinki