Bodite pozorni na čas prepovedi polivanja kmetijskih zemljišč z gnojevko

Bodite pozorni na čas prepovedi polivanja kmetijskih zemljišč z gnojevko

Kmetijstvo in okolje, JSKS, Zbornica svetuje, Govedoreja, Živinoreja, Rastlinska pridelava, Gospodarjenje  | 
Foto Pexels

Foto Pexels

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je prejel večje število prijav nepravilnega odlaganja hlevskega gnoja. Zato opozarjajo na pravilno odlaganje in ravnanje s hlevskim gnojem. Kmetijska inšpekcija bo tako v prihodnjih tednih morebitne kršitve preverjala na terenu.

Objavljamo sporočilo Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS.

Ključne besede: Gnojenje, gnojevka, omejitve

Gnojenje rastlinam zagotavlja hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov. Ob tem velja izpostaviti, da je potrebno kmetijska zemljišča gnojiti takrat, ko rastline gnojila potrebujejo za svojo rast in razvoj. Zato so tudi določena časovna obdobja, ko je gnojenje prepovedano.

Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca.

IZJEME:

  • gnojenje je dovoljeno po 15. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali pomladansko dognojevanje ozimin.
  • Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih v katastrskih občinah iz obalnega območja z zeleno odejo je dovoljeno po 15. januarju na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 15. februarju.
  • Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah iz obalnega območja, je dovoljeno po 1. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic.

Od 1. decembra do 15. februarja je prepovedano tudi gnojenje s hlevskim gnojem.

IZJEMA velja za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja. Tam je gnojenje s hlevskim gnojem na zemljiščih z zeleno odejo dovoljeno od 1. do 15. decembra in po 15. januarju, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 1. februarju.

Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca.

IZJEMA je gnojenje ozimin, ki jih lahko gnojimo po 15. februarju in za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja. Tam je gnojenje na zemljiščih z zeleno odejo dovoljeno po 15. januarju, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 1. februarju. Ob tem velja izpostaviti, da vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi ne sme presegati 40 kg N/ha. Ob sedaj omenjenih omejitvah veljajo tudi nekatere splošne omejitve in sicer:

  • Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh.
  • Na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, je treba odmerke organskih in mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, razdeliti v več delov tako, da enkratni odmerek dušika ne presega 80 kg/ha.
  • Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih.
  • Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na gozdnih zemljiščih, razen pri presajanju sadik in pri sejanju, za spodbujanje in utrjevanje ob ozelenitvi brežin ob cestah in na površinah, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določene za raziskovalne namene.
  • Če za območje okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, ni določen vodovarstveni režim, sta do sprejetja vodovarstvenih režimov v skladu z zakonom, ki ureja vode, vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla prepovedana v razdalji 100 m od tega objekta.
  • Ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, torej 5 m od vodnega telesa drugega reda (potoki) in 15 m od vodnega telesa prvega reda.
  • Uležan hlevski gnoj se lahko začasno odloži na kmetijskem zemljišču v uporabi, ki ni nagnjeno k površinskim vodam, vendar ne dlje kakor dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m.
  • Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta ni določen vodovarstveni režim.
  • Mineralna in organska gnojila morajo biti po površini, ki se gnoji, raztrošena enakomerno. Pri prevozu in gnojenju je treba preprečiti nenadzorovano raztrošenje gnojil in gnojenje zunaj predvidenega območja gnojenja.
Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin! Oglejte si vse dogodke.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri