Uvodoma je predsednik združenja Boris Seražin povzel aktivnosti za izboljšanje položaja v panogi. Zadovoljen je bil, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano upoštevalo nekatere predloge profesionalnih čebelarjev pri pripravi zakonodaje glede zatiranja varoe in hude gnilobe čebelje zalege. Prav tako  njihovo mnenje šteje pri prenovi smernic dobre čebelarske prakse. »Ugotavljamo pa , da imamo v Sloveniji vse več čebel in vse manj medu. Zato smo dali tudi pobudo, da se prenovi strategija razvoja slovenskega čebelarstva, v kateri bi preverili, v katero smer bomo razvijali slovensko čebelarstvo,« je povedal Seražin.

Izhodišče, podano v naslovu srečanja »Ali je čebel preveč?« je dandanes zelo aktualno, saj se čebelarji že več let, profesionalci še toliko bolj, soočajo s slabimi letinami. To po eni strani pripisujejo neugodnemu ritmu vremena v času medenja, vse bolj pa se tudi odpira vprašanje, kako na manjše donose vpliva število čebeljih družin v Sloveniji. Znano je, da se je v zadnjem desetletju število registriranih čebelarjev z dobrih 8.000 povečalo na več kot 12.000, število čebeljih družin pa z okrog 150.000 na več kot 200.000. Zato je naslovno vprašanje več kot na mestu.

Delni odgovor je bilo moč razbrati iz uvodnega predavanja, ki ga je imel dr. Janez Prešern s Kmetijskega inštituta Slovenije  o odvisnosti ekonomičnosti čebelarjenja od lesne zaloge medonosnih vrst  dreves ter gostote čebeljih družin. Iz raziskave, ki je zajemala podatke o donosih medu v letih 2011 do 2016, je  moč razbrati, da bi bilo smiselno razmišljati o omejitvi maksimalnega števila čebeljih panjev na posamezni lokaciji, da bi se s tem povečal izkupiček čebelarjev.

Srečanje so nadaljevali s temami o boleznih in škodljivcih čebel, ki so jih predstavili domači in tuji strokovnjaki. Spregovorili so o učinkovitih ukrepih za obvladovanje bolezni in škodljivcev čebel ter o pomenu naselitve čebel v rastlinjake.

*Posvet je poimenovan po Janku Pislaku (1934–2013), pionirju profesionalnega čebelarstva pri nas.