Na 8. konferenci Društva agrarnih ekonomistov Slovenije, ki je potekala 20. in 21. februarja na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, so razpravljali predvsem o problematiki izobraževanja na področju agrarne ekonomike in o težavah pri prenosu znanja v okviru Skupne kmetijske politike po 2020.

Poleg nosilne teme so osvetlili tudi druga vprašanja, ki zadevajo ekonomske vidike kmetijstva, predelave živil, upravljanja z naravnimi viri in razvoja podeželja. V okviru štirih vsebinsko zaokroženih sekcij so bili tako predstavljeni rezultati raziskovalnega dela z razpravo.

Na konferenci je sodeloval tudi predsednik KGZS Cvetko Zupančič s sodelavci. V pozdravu je Zupančič je izpostavil, da so v javni službi kmetijskega svetovanja pred izzivom, kako okrepiti strokovni kader za področje agrarne ekonomike. Dejstvo je, da bo prihodkov iz naslova ukrepov kmetijske politike v bodoče manj in kmetije se bodo morale tudi tako prilagajati.

Omenil je tudi, da je KGZS  v letu 2018 postala regionalni zastopnik izobraževalnega programa CECRA za Slovenijo, hkrati pa se KGZS trudi slediti trendom na področju digitalizacije in se s sodobnimi pristopi informiranja in svetovanja  približuje tudi mlajšim generacijam. Sicer pa je treba več pozornosti nameniti uvedbi knjigovodstva FADN na čim več kmetijah, saj javna služba kmetijskega svetovanja rabi čim bolj natančne in kompleksne podatke o kmetiji, da kmetiji lahko svetuje.