Letos skupaj – kot posamezniki in kot skupnost – širimo in krepimo prizadevanja za zmanjšanje izgub in odpadne hrane.

Ključne besede: hrana, izgube, odpadna hrana

Avtor: Mojca Bozovičar

Podatki kažejo, da smo v letu 2023 smo zavrgli 164.803 ton hrane, kar je 9 % več kot leto prej. Povprečen prebivalec Slovenije zavrže 78 kg hrane na leto.
Še vedno največ odpadne hrane zavrže potrošnik v gospodinjstvih (44 %), sledijo gostinstvo in strežba (34 %), proizvodnja hrane (13 %) ter trgovina z živili (9 %).

Izgubljeni viri, skriti stroški
Vsaka zavržena hrana ni le etični problem – pomeni izgubo dragocenih naravnih virov, višje stroške in dodatno breme za okolje. Ko hrana konča v smeteh, izgubljamo vodo, energijo, trud kmetov in predelovalcev ter vse vloženo delo. Zmanjševanje izgub hrane ni zgolj osebna izbira – je odgovornost, ki jo nosimo vsi skupaj!

Evropski cilji do leta 2030
Evropska komisija je postavila jasne cilje do leta 2030: zmanjšanje odpadne hrane za 10 % v proizvodnji in predelavi ter zmanjšanje odpadne hrane za 30 % na prebivalca v sektorju trgovine na drobno in potrošnji (restavracije, gostinske storitve in gospodinjstva).

Tudi Slovenija se vse bolj vključuje v evropska in globalna prizadevanja. Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter Program Združenih narodov za okolje (UNEP) s kampanjo IDAFLW spodbujata k ukrepom na vseh ravneh – od politike in podjetij do vsakega posameznika. Njihov priročnik »Vključite se za IDAFLW 2025« ponuja praktične nasvete in ideje, kako se lahko priključimo

Da bi skupaj dosegli zastavljene cilje, moramo že danes vsi prispevati svoj delež – pridelovalci, predelovalci, trgovine, podjetja, ustanove, odločevalci in predvsem vsak posameznik.

Vsako dejanje in ukrep šteje.