Kmetija Gašparič iz Podgorcev pri Ormožu je bila najboljša v kategoriji pridelava/predelava, v kategoriji turizem/storitve pa je bila najboljša turistična kmetija Tomše iz Globočic pri Krški vasi.

Namen akcije S kmetije za Vas je izbrati kmetije, ki na izviren, dovršen in uspešen način neposredno tržijo kmetijske pridelke in izdelke ter storitve na kmetiji. Ocenjuje se tako urejenost kmetije kot raznolikost prodajnih poti in nenazadnje prepoznavnost v prostoru.

Izhodišča in poudarke akcije je predstavila predsednica ocenjevalne komisije Andrejka Krt s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je sodelovala v tričlanski komisiji, ki je na podlagi terenskega ogleda ocenila sodelujoče kmetije: »Akcija S kmetije za Vas je v zadnjih letih vključena v program javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Na podlagi ogleda kmetije in njenih dejavnosti, opravljenega razgovora z nosilci in člani kmetije ter preizkusa njihovih dobrot ali storitev, je komisija, ki smo jo sestavljale Petra Šubic, Barbara Remec in Andrejka Krt, podelila zlati sončnici najboljšim kmetijam. Seveda pa je naše delo je potekalo tesno povezano s kmetijsko svetovalno službo, ki še vedno pozna sleherno slovensko kmetijo, ki ve kako se kmetije razvijajo in tudi svetuje in vzpodbuja pri novih izzivih,« je povzela Krtova.

Prisotne je nagovoril tudi predsednik KGZS Roman Žveglič, ki je izpostavil, da je ena od prednostnih nalog zbornice prenos znanj na kmetije. »Ker so naše kmetije povečini majhne, ste vi, ki sodelujete v izboru S kmetije za Vas, tisti, ki nosite zastavo napredka na podeželju. Vi ustvarjate višjo dodano vrednost z inovativnimi pristopi, bodisi s predelavo svojih pridelkov, bodisi s turizmom na kmetijah. Tako oplemenitite znanje, ki vam ga posredujejo strokovne službe na čelu z javno službo kmetijskega svetovanja pri KGZS s svojim znanjem in spretnostmi, s tem pa bogatite ponudbo podeželja in okolje, v katerem gospodarite.«

Direktor ČZD Kmečki glas Tevž Tavčar, ki se je letos pridružil strokovni komisiji je dodal, da je bil presenečen nad pestrostjo, ki jo ponuja slovensko podeželje, ki ga ponujajo ocenjevane kmetije, tako po različnost kot po inovativnost.

Aleksandra Horvat s časnika Finance pa je še poudarila, da si prizadevajo si za podjetniški duh, sodelovanje, tehnološki napredek in inovativnost slovenskega kmeta in živilskopredelovalne industrije. Pri tem za zgled dajemo podjetja, posameznike in organizacije z novimi trženjski pristopi in tehnologijami pridelave hrane ali poslovnimi modeli, ki bi pripeljala do večje prehranske samooskrbe Slovenije.

Kmetije se za prijavo odločijo same, ali pa jih vzpodbudijo kmetijske svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti. Letos so bile to Vanja Bajd Frelih, Martina Gomzi, Hinka Hržič, Tatjana Kmetič Škof, Barbara Lapuh, Marjetka Orlčnik in Ana Petrovič.

VIDEOPREDSTAVITVE kmetij so na spletni strani ČZD Kmečki glas na povezavi

OPISI KMETIJ

Zlata sončnica v v kategoriji pridelava/predelava

Janko in Irena Gašparič, Podgorci 68, 2273 Podgorci

Na kmetiji Gašparič se je intenzivna kmetijska pridelava zelenjave izvajala kot del tradicije s prodajo veletrgovcem vse do pred 12 leti. Irena Gašparič nam pove, da je takrat eden izmed veletrgovcev propadel, drugi pa je 180 dni zamujal s plačilom. Zato so se »čez noč« odločili, da se bodo preusmerili na tržnice. Ni jim bilo lahko, saj so bili brez denarja in so za nastavitev proizvodnje bili prisiljeni vzeti posojilo. Prvo prodajo so pričeli ob nedeljah na bolšjem sejmu v Mariboru, nato pa nadaljevali še na tržnicah v Slovenski Bistrici, Zrečah in Gornji Radgoni. »Trije otroci, takrat vsi študentje, in midva z možem smo se odpravil vsak na svojo tržnico,« danes s ponosom pove gospodarica Irena Gašparič. Danes so pridelavo na 7 ha njiv tako intenzivirali, da jim smemo upravičeno pripisati označbo uspešna družinska kmetija, ki daje iz naslova socialne delo in plačilo za tri polno zavarovane osebe. Hči Tadeja, mag. prof. matematike in biologije, ki je tudi mlada mamica trem nadobudnežem, se že pripravlja na prevzem kmetije. Tadeja je na kmetijo že uvedla nekaj novosti, in sicer so proizvodno-ponudbeni asortiman dopolnili tudi v vzrejo in zakolom ter razsekom piščancev, v letošnjem letu vpeljali še rejo in zakol ter razsek puranov, preizkusili pa se bodo tudi v vzrejo in ponudbo rac. Od predelave na kmetiji strankam na tržnici ponujajo tudi kislo repo in zelje ter zelnate glave za sarme, bučno olje in pirine rezance ter kašice. Na njivskih površin pridelujejo sezonsko zelenjavo (solato, zelje, radič, korenje, peteršilj, paradižnik, kumare, papriko, bučke, fižol, brstični ohrovt, glavnati ohrovt, kitajsko zelje, kolerabo, repo, por, čebulo, česen, gomoljno zeleno), koruzo, žita (pšenico, ječmen) in oljne buče. Na kmetiji imajo še tri rastlinjake, kjer prav tako poteka pridelava sezonske zelenjave in jagod. Zraven njivskih površin imajo še 3 hektarje gozda. Redijo od 130 do 150 kokoši nesnic za jajca. »Pred štirimi leti smo prodajali 32 različnih pridelkov in živil, zdaj jih je okoli 30,« pripomni Janko Gašparič. Nova mlada prevzemnica kmetije Tadeja pa z veseljem pove, da je ponosna na svoja starša, da sta se odločila za kmetovanje in iz krize izšla s tem, da sta uspela s prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov na tržnici.

Zlata sončnica v kategoriji turizem/storitve

Milena Tomše, Globočice 8, 8262 Krška vas

Na turistični kmetiji pri Martinovih se piše letnica 1798. V leseni hiši iz tistega časa, ki je pod spomeniškim varstvom, so leta 1997 uredili prostor za izvajanje dopolnilne dejavnosti. Prvi gostje so bili iz lokalnega območja, saj so vedeli, da se tu poleg odlične domače hrane dobi tudi občutek domačnosti in zglednega družinskega sobivanja. Danes imajo veliko tujih gostov, ki želijo svoj dopust preživeti v zeleni naravi in ob domači hrani. Od leta 2003 nudijo deset lepo urejenih sob, vse iz lastnega lesa, leta 2005 so uredili novo kuhinjo, 2007 nov prostor za postrežbo 60 ljudi, 2011 nov hlev, letos zunanji bazen in leta 2023 bo na biomaso ogrevana celotna kmetija in bazen. Tako na TK pri Martinovih nudijo številne aktivnosti za vse generacije. Vsi, ki si želijo doživeti pristno kmečko življenje, lahko sodelujejo pri kmečkih opravilih, za ljubitelje kulinarike nudijo kuharske tečaje (sin je opravil tečaj pri Jezeršku), otroci se lahko preizkusijo pri krmljenju domačih živali in jahanju konj, odrasli pa pri večerni »bralni znački. »Klet je naša knjižnica in ob večerih imamo bralno značko,« pove gospodar kmetije Franc Tomše. Sam je prevzel kmetijo, star 25 let, v velikosti 20 ha. Sedaj je kmetija velika 40 ha in jo bo v roku dveh let predal sinu. Z vsem spoštovanjem in ponosom pove, da njemu kmetija, ki so jo kupili njegovi prastarši in jo je sam svobodno pričel upravljati s svojimi 18 leti, pomeni dar in velika vrednost in v zadovoljstvo mu je, da jo z enakim občutkom že prevzema njegov sin. Osebno pri tem sem začutila tudi, da zapišem, da so starši primerljivo poskrbeli tudi za ostale njihove tri otroke, kar pa pomeni, da so vsi res predani svojemu poslanstvu, ki so ga uspešno izvedli s kmetijsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Vredno posebne omembe je tudi to, da je vsa hrana in pijača pridelana in predelana na kmetiji, razen kave in radenske ter nekaterih začimb (sol, poper). Njihov moto »prideš kot gost, greš kot prijatelj« vsekakor drži.

Opis ostalih sodelujočih kmetij

Petra in Igor Leber, Podigrac 19, 2201 Zgornja Kungota

Družinska kmetija Leber, ki obsega 15 ha obdelovalnih površin, se pretežno ukvarja z vinogradništvom/vinarstvom in izvaja dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji. Delo si delijo in lastni kruh služijo kar tri generacije. Recept za prevzem dela svojih prednikov nam je povedala gospa Petra, ki je kmetijo s svojim možem prevzela pri 25 letih starosti in v svojih zamislih in idejah, kako nadaljevati kmetovanje in katero kmetijsko panogo naj izvajata, ni nihče omejeval. Njihova družinska blagajna je bila in je enotna za celo družino in pri tem se vsi zavedajo, da je vedno v ospredju cilj razvoja kmetije v smeri in z namenom, da tudi vsem članom kmetije omogoči času primerno, kakovostno življenje.

Laški in renski rizling, rumeni muškat, sauvignon, beli in sivi pinot, traminec, modri pinot in modra frankinja so le del njihove ponudbe odličnih vin s prijetnim in dolgim pookusom. Posebnosti med njihovimi vini sta penina iz modre frankinje in starano vino po klasični metodi.

Med prvimi so se odločili tudi za dopolnilno dejavnost izletniška kmetija, ki jo izvajajo že od leta 1975 gostom ponudijo le lastne pridelke in izdelke, zato se jim le-ti radi vračajo. Trenutno so v dokončanju investicije v nastanitvene prostore z wellness doživetji na kmetiji, ki bo razvajal brbončice, dušo in telo. V 400 let stari in spomeniško zaščiteni hiši bodo uredili štiri sobe, notranji bazen, savno, jacuzzi in masažni prostor.

Ko obiskovalec stopi na njihovo dvorišče, ne vidi samo urejene, čiste in domiselno urejene celostne podobe ter ponudbe kmetije Lebar, temveč tudi začuti njihov moto, temelječ na butični ponudbi v doživljanju kmetije kot celote, njihovega življenja in dela na majhnem prostoru, a hkrati tako velikem, da si lahko vsak zagotovi lastno intimo.

Urban Gajšt, Zg. Laže 8, 3215 Loče

Prijetno presenečenje nas je čakalo, ko smo se pustili zapeljati GPS napravi, ki nas je po sicer najkrajši, toda zato nekoliko bolj zapleteni poti pripeljala pred tablo »Čunkodar«.

Na 5 ha obdelovalnih površinah so se na kmetiji Kamenik odločili za aktivno kmetovanje leta 2012. Na strmi kmetiji so mešani tip kmetovanja kaj kmalu preusmerili v živinorejo in se specializirali za prosto rejo krškopoljskih prašičev. Trenutno njihova čreda šteje trideset plemenskih svinj in dva merjasca za razplod. Letno priredijo 500 do 600 odojkov, ki najdejo nove gospodarje po vsej Sloveniji tako za nadaljnjo rejo kot tudi za zakol. Na najbolj strmih površinah kmetije imajo njihovi krškopoljci prijetno urejeno domovanje proste reje, zato je njihovo meso višje kakovosti. Zelo prepoznavni so po plemenskih mladicah. Kupci iz vse Slovenije pri njih radi kupijo brejo svinjo, ki imajo od 8 do 15 mladičev. V letu 2020 so pridobili dovoljenje za izvajanje dopolnilne dejavnosti predelava mesa na kmetiji. Ker se Urban Gajšt, po izobrazbi agrarni ekonomist, pripravlja prevzeti kmetijo, so se odločili povečati predelavo mesa na kmetiji ter urediti prodajalno in novo klavnico z zorilnico mesa. Prodajo svežega mesa, suhomesnatih izdelkov: klobase, budiole, pancete, šunke, ki so naravno sušene, brez dodatkov ter namazov po lastni recepturi iz zorjene slanine in mesa, ki jo rahlo zadimijo in popečejo v krušni peči z različnimi dodatki in okusi prodajo na domu in na sejmih v Celju ter Lenartu. Vse njihove izdelke označuje blagovna označba Čunkodar. Zaradi specializirane usmeritve aktivno sodelujejo tudi v treh projektih evropskega inovativnega partnerstva.

Janko Zupanec, Zg. Sečovo 3, 3250 Rogaška Slatina

Turistična kmetija Pomona je prava posebnost, ki na majhnem prostoru veliko ponuja. Gostoljubni gospodar Janko Zupanec je svoje življenjske sanje o idiličnem kotičku za svojo družino in obiskovalce zelo smelo uresničil na domačiji pradedka, kjer še vedno stoji prva hiša iz leta 1880. Trenutno zaključuje investicijo v šest metrov visok in 120 metrov dolg intimno osvetljen leseni most, preko katerega bodo obiskovalci spoznali učno pot na kmetiji in lahko tudi okušali gastronomska doživetja. Novost na kmetiji je tudi zamisel o akvaponski gojitvi zelenjave in hkratni vzreji krapov, jesetrov in albin beluge – bele ribe, ki jih uporabljajo za kaviar. V načrtu pa je še izgradnja razglednega stolpa in replika stare vrtnarije iz Rogaške Slatine. Na majhni kmetiji po obdelovalnih površinah z zelo domiselno in skrbno načrtovano ureditvijo slehernega metra površine gostom že sedaj nudijo veliko. Poleg nepozabne izkušnje bivanja na kmetiji v tematsko obarvanih in po slastnih sadežih poimenovanih sobah gostom nudijo tudi savne, naravni plavalni ribnik s počivališči, fitnes, objekt za zajtrke, večerje, degustacijski prostor s trgovinico, galerijo … Večino sadja, zelenjave in pijače za potrebe gostov pridelajo na kmetiji. Mesni ponudbi iz lastne perutnine pa se bo že v letošnjem letu pridružila še paleta na kmetiji vzrejenih in predelanih izdelkov iz rib in krškopoljskih prašičev. Tako sestavljeni in gostom ponujeni štirihodni meni iz lastne pridelave in predelave na TK Pomona privabi številne tuje goste, ki so pri njih nastanjeni od 3 do 14 dni, kar nam pove, da se gostje na njihovi kmetiji dobro počutijo in da imajo na razpolago pestrost dogodivščin in okusov. Janko Zupan pa že snuje program, kako kmetijo, kmečko življenje in delo vnesti tudi v učne programe za učence prve triade osnovne šole.

Jerneja Jančar, Črešnjevci 113, 9250 Gornja Radgona

Jerneja Jančar, umna in ustvarjalna mlada prevzemnica, ki je že šesta generacija na tradicionalni slovenski kmetiji, predstavi njihovo Kmetijo okusov Jančar v zelo strnjeni obliki, ki se v nadaljevanju spremeni v dolgo zgodbo s tisočerimi okusi. Ko obiskovalec prisluhne Jernejini zgodbi, se kar ne more načuditi, kako ustvarjalne so njene roke, ki s pomočjo mame in očeta prideluje in predeluje praktično vsa človeku in živalim potreba osnovna živila. Zgolj našteti osnovno kmetijsko dejavnost predstavlja naslednji zapis: »Smo kmetija z več stoletno tradicijo, kjer se kokoši še vedno prosto sprehajajo po dvorišču. Obdelujemo 10.000 trt sorte chardonny, na 20 ha njiv in travnikov predeljujemo ječmen, pšenico, koruzo, ajdo, buče, sončnice, krompir, česen in čebulo ter zelišča, začimbe in dišavnice. V hlevu redimo 120 prašičev in lastne plemenske svinje, 30 glav govedi (pitance in krave molznice), na prostem je jata kokoši nesnic in čebelnjaki. V lasti in posesti imamo tudi 8 ha gozda. Kupci imajo pri nas na voljo 21 različnih artiklov.« Poleg tega se na kmetiji ukvarjajo tudi s predelavo in prodajo tako na domu kot tudi na tržnici ter partnerskim sodelovanjem na mednarodnem trgu. Mlada in ambiciozna Jerneja je uspela in zmagala s predstavitvijo lastnega izdelka Hrustljavi mediteranski posip na predstavitvi v Pitchanju in tako je njen izdelek letos postavljen na police trgovske verige Lidl. V sodelovanju na Hackatonu v Neaplju, kjer je bila s svojo predstavitvijo tudi zelo uspešna, je pridobila nove poslovne partnerje iz Španije in Italije. Tako tvorijo enoten proizvod, v katerem ima Jerneja bučno olje po babičinem receptu, poslovni partner iz Italije deviško oljčno olje, poslovni partner iz Španije pa dimljeno oljčno olje. Košarica je opremljena s QR kodo z natančnim opisom izdelka in njegovega porekla. V načrtu pa ima Jerneja vedno nekaj novega. Tako bo v kratkem pripravila prostor in izvedbo festivala buč za Noč čarovnic, v nadaljevanju pa še nov degustacijsko-prodajni prostor za vse pridelke in izdelke njihove kmetije.

Helena Krajnc, Zagajski Vrh 1, 9250 Gornja Radgona

Na govedorejski kmetiji Dirnbek Kranjc obdelujejo 32 ha kmetijskih površin in 14 ha gozda. Redijo 90 glav goveje živine in od tega imajo 30 krav molznic lisaste pasme.

Dnevno namolzejo v povprečju 300 litrov mleka in od tega dobro petino mleka predelajo na domu v vrhunske izdelke. Ostalo namolzeno mleko prodajo v kmetijsko zadrugo. Njihovi pridelki in izdelki obsegajo ponudbo mleka in mlečnih izdelkov, kruha in peciva ter sadnih in zelenjavnih sokov. Med mlečnimi izdelki njihov asortiment obsega: mleko, kislo smetano, skuto, sadne in navadne jogurte v tekoči in kremni strukturi, maslo, nadalje sveže sire, beli majski mladi sir, slanček kot feta sir, ki je lahko z ali brez zelišč. Večinoma oziroma preko 50 odstotkov izdelkov prodajo na domu, so pa tudi redni ponudniki na lokalnih tržnicah in dobavitelji mlečnih izdelkov za tri osnovne šole ter dva vrtca. Glede na proizvodne kapacitete in povpraševanje kupcev bi količine lahko povečali, vendar se jim ob tem zastavi vprašanje, ki terja veliko nove odgovornosti, ker bi tako morali v njihovo pridelovalno in predelovalno dejavnost vključiti nove zaposlitve zunanjih delavcev. Na kmetiji sta tako polno zaposlena mlada prevzemnica kmetije Helena Krajnc in njen mož, ki sta s svojim delom in zgledom dobra vzornika tudi svojim otrokom. V bližnji prihodnosti načrtujeta investicijo v zorilnico in pričeti z izdelavo trdih sirov.

Rok Rijavec, Mozelj 2, 1330 Kočevje

Živinorejska kmetija, ki jo je mladi gospodar Rok Rijavec prevzel leta 2016, že daje nove vidne rezultate. Pred prevzemom je kmetija štela 80 plemenskih ovac in 10 glav govejih živali. Sedaj redijo 200 plemenskih ovac JRS pasme za prirejo mesa, 18 krav dojilj in v povprečju 17 telet ter plemenskega bika in 15 prašičev, ki so na paši 240 dni. Kmetija ima 40 ha obdelovalnih površin in od tega jih je 13 ha v lasti. Rok je izpostavil problem pridobitve zemljišč v last in posest in s tem zmanjševanja vsakoletnega stroška zakupa zemljišč. Obdelovalne površine njegove kmetije so predvsem trajni travniki – 35 ha, na katerih se delno prideluje krma za zimsko obdobje, del površin pa je namenjen paši živali. Na 4 ha se pridelujeta predvsem koruzna silaža ter TDM.

Vse njive in pašniki morajo biti ograjeni z 2 ,20 m visoko mrežo z elektriko zaradi divjadi.

Ker na celotnem Kočevskem že nekaj časa ni bilo klavnice, je mladi gospodar leta 2017 priglasil dopolnilno dejavnost Zakol živali in predelava mesa (klavnica). Obrat kapacitete 400 živali na leto je odobren in je to sedaj edina klavnica v kočevski občini. Kot usluga se izvaja tudi razsek mesa ter peka celih odojkov in jagenjčkov, ki se jih uspešno prodaja po naročilu. V ta namen je gospodar sam priredil dve peči za peko. Velik del domačega zakola je namenjen izdelavi suhomesnatih izdelkov, ki se skoraj v celoti prodajo doma na kmetiji. Sveže meso pa se trži v javne zavode (šole in vrtci) ter gostilne, vendar je te prodaje premalo, zato prodajajo tudi jagnjeta in teleta za nadaljnjo rejo.

Poleg tega je na kmetiji priglašena tudi Storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo – strojne usluge. Mladi gospodar si želi, da bi uspel proizvodnjo dvigniti na raven, ko bi s prihodki lahko ustvarili še eno delovno mesto in bi tudi žena vstopila v sistem socialnega varstva iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti..

Gregor Ovsenik, Predoslje 41, 4000 Kranj

Gregor Ovsenik, ki je kmetijo Odems prevzel leta 2005 in je kmetoval ob zahtevni službi direktorja KŽK, je svojo pravo poslovno odločitev uresničil v letu 2012. Pustil je službo, se kmečko zavaroval in pričel s prirejo senenega mleka. Kmetuje na 13 ha veliki nižinski kmetiji, ki ima v lasti tudi 2,5 ha gozda. Prioriteta je pridelava sena za krave na trajnih travnikih, na njivah pa prideluje krušno pšenico, česen, pozni krompir, piro za moko in koruzo za zrnje za krave. Redi 30 glav goveje živine in od tega ima 15 krav molznic ter 300 kokoši nesnic. Hlev je prilagojen na prosto rejo pitancev.

Gregor pove, da je seneno mleko prineslo rentabilnost kmetije. »To so bile nove tržne niše, ki so se dobro prijele, vendar brez dopolnilne dejavnosti na kmetiji ne bi zmogli ustreznega dohodka za polno zaposlitev,« je dejal Gregor. Vse, kar doma pridela in predela, kupcem ponudi v na kmetiji v lično urejeni prodajalni. Poleg lastnih pridelkov in izdelkov imajo obiskovalci možnost nakupa tudi pridelkov in izdelkov z drugih kmetij, s katerimi zgledno sodeluje. V prihodnosti namerava nadaljevati in širiti ponudbo izdelkov iz senenega mleka. Je tudi ustanovitelj Zavoda Seneno mleko. Svoje veselje do kmetovanja izrazi tudi s tem, da je družinica skupaj doma. Je oče štirih otrok in v prihodnosti si želi, da bi zmogli ustvariti delovno mesto tudi za ženo, ki je trenutno na koriščenju pravice do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače v primeru štirih ali več otrok. Njihovo identiteto ponazarja naslednji zapis: »Želimo ostati majhna 'butična' kmetija in ustvarjati kakovostne mlečne izdelke za ljudi, ki cenite zdravo domačo hrano iz lokalne pridelave. Za vas z veseljem ustvarjamo to zgodbo!«