Danes Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) obeležuje 25-letnico delovanja. V četrt stoletja je zbornica opravila pomembno delo pri prenosu znanja v prakso, pri izvedbi ukrepov skupne kmetijske politike ter zastopanju interesov kmetijstva, gozdarstva, ribištva in razvoja podeželja.

Ključne besede: 25 let KGZS, obletnica

Avtor: Zbornični urad

(Posnetek prireditve je na ogled TUKAJ)

(Fotoutrinki so na ogled na profilu FB KGZS: (4) Facebook

V nagovoru je predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek izpostavil: »Pred 25 leti in še desetletje poprej, so naši predhodniki, ki se jim iskreno zahvaljujem, postavili temelje zbornice, ki zgolj z obveznim članstvom zagotavlja reprezentativnost in omogoča izvajanje nalog, ki so nam zaupane. Zato ne moremo razumeti, kako se je že nekajkrat lahkomiselno poskusilo politično poseči v delovanje zbornice in jo oslabiti. Takšen političen način uničevanja zbornice nam grozi tudi danes. Težko je razumeti lahkotnost odločanja o tako pomembni temi, kot je kmetijstvo,« je povedal Podgoršek.

Zbornica je zadnji branik slovenskega kmetijstva in lastnikov gozdov. V 25-ih letih je pustila svoj pomemben pečat. V vsakem obdobju je po svojih najboljših močeh branila interese članov.

Pred in po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je bila zbornica vedno intenzivno vpeta v pripravo ukrepov skupne kmetijske politike in prek Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) tudi ključni vezni člen za izvedbo. Ob tem se je tudi intenzivno ukvarjala s predlogi zakonodaje različnih resorjev.

»Zbornica bo z vsemi demokratičnimi ukrepi varovala kmete in lastnike gozdov pred dodatnimi finančnimi in birokratskimi bremeni. Med nekaterimi dosežki zbornice v zadnjem obdobju izpostavljam to, da je bil ukinjen obvezni vstop kmetij v knjigovodstvo; zbornica je uspela pripraviti sprejemljivejše biovarnostne ukrepe v živinoreji; skupaj z ekipo na kmetijskem ministrstvu je pripravila za kmete bolj sprejemljive  predloge kmetijsko okoljskih programov ter s svojimi predlogi sodelovala pri gozdno gospodarskih načrtih in pri načrtih za upravljanje z divjadjo in zvermi. Vse to pa zagovarjamo v tesnem sodelovanju z drugimi kmečkimi nevladnimi organizacijami,« je zaključil Podgoršek.

Zbornica danes aktivno opozarja kmetijsko ministrstvo naj s spremembo zakonodaje ne poslabša stanja v slovenskem kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu; naj lastniki gozdov, kmetijskih zemljišč in živali ne bodo izključeni iz procesov odločanja; naj politika ne uničuje slovenskega kmeta in hkrati odpira vrata za prodajo pridelkov iz sosednjih držav ter da naj Slovenija zaščiti kmetijska zemljišča pred kakršno koli pozidavo ali drugimi posegi, kot je na primer postavitev sončnih ali vetrnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih.

Fundacija Srce Podeželja

Ob jubileju je zbornica v sodelovanju z nekdanjim predsednikom države Borutom Pahorjem ustanovila fundacijo Srce podeželja za pomoči posameznikom in družinam, prizadetim v nesrečah na kmetijah. Ob tem je Borut Pahor povedal: »Fundacija je in bo tu, da priskoči na pomoč v težkih trenutkih. Že en sam dogodek na kmetiji lahko spremeni življenje več generacij, zato si bomo prizadevali, da bo pomoč prišla pravočasno in učinkovito.«

Izjave predsednikov v prejšnjih mandatih 

Peter Vrisk, predsednik 2000 – 2008: »Tudi kmetje smo ob približevanju EU začeli razmišljati o ustanovitvi organizacije, ki bo aktivno zastopala interese kmetov. Po volitvah v letu 2000 smo iz nič začeli postavljati KGZS. Na novo smo vzpostavili sistem delovanja kmetijsko gozdarskih zavodov, ki so ključnega pomena za delovanje zbornice. Zaradi odločnega zastopanja slovenskih kmetov smo bili marsikdaj trn v peti aktualni politiki. In zavedati se je treba, da bolj, kot se bo zbornica borila za interese kmetov, bolj ji bodo določene politike nasprotovale.«

Ciril Smrkolj, predsednik 2008 — 2012: »Pred meseci je bila razprava, da bi se javna služba kmetijskega svetovanja vrnila pod okrilje ministrstva. V predpristopnih pogajanjih je bila zahteva EU, da mora biti svetovanje organizirano izven ministrstva, saj se tako zmanjša vpliv trenutne politike. Zbornica je tista, ki mora biti kot stanovska organizacija vključena v pripravo in sprejemanje zakonodaje, saj je ta predstavnica kmetov ne glede na politično barvo. Organiziranost zbornice bi morali pustiti pri miru. Ukvarjanje s tem, ali bomo zbornico ohranili ali ne, je sramotno in glede na vse težave, samo še en žebelj v krsto slovenskega kmeta, podeželja in tudi države same.

Cvetko Zupančič, predsednik 2012 — 2020: »Kmetje imamo v politiki vse manj predstavnikov in krizni časi najbolj pokažejo, kako je za zastopanje kmeta potrebna zbornica. Zbornica je tista, ki lahko naredi največ, da se med kmeti, kmetijskimi panogami, med regijami usklajuje raznolikost interesov. Če kdaj, potem zdaj potrebujemo močno profesionalno zastopstvo kmetov in lastnikov gozdov. Zbornico s svojimi strokovnimi službami potrebujemo tako kmetje kot država. Lahkih časov v kmetijstvu ni nikoli bilo in jih nikoli ne bo. Vedno znova se bo treba za pravice izboriti, zato je pomembno, da se kmetje poleg dela na kmetiji aktivno vključimo v delovanje naših organizacij.

Roman Žveglič, predsednik 2020–2024: Mandat je bilo zahteven z vidika sodelovanja z resornim ministrstvom, ki so ga v tistem obdobju vodili trije različni ministri in en vršilec dolžnosti ministra. Z vsakim vodstvom ministrstva je bilo treba na novo vzpostaviti stike in sodelovanje. Ne glede na menjave pa so se zahteve zbornice vedno oblikovale na podlagi argumentov strokovnih služb v sodelovanju s kmeti. Uspešno smo zagovarjali enoten sistem delovanja zbornice in bili pri tem uspešni. Ključno je strokovno delo ter zahteve, ki temeljijo na strokovnih izhodiščih, ne pa na aktivističnem nastopu posameznikov, interesnih skupin ali politike.«

Izjave predsednikov sosednjih zbornic

Siegfried Huber, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške: »Tudi mi smo imeli veliko čast, da smo s svojimi več kot 90-letnimi izkušnjami – ob posredovanju predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti – prispevali k rojstvu zbornice v Sloveniji. Z zaskrbljenostjo danes spremljamo razpravo in predlog zakona o odpravi obveznega članstva. Tudi na Koroškem smo imeli podobno razpravo pred desetletji. Takrat smo ob zborničnih volitvah člane vprašali glede članstva. Na volitvah je 88,6 odstotkov izrecno glasovalo za ohranitev obveznega članstva v kmetijsko-gozdarski zbornici. Takrat in danes člani dobro vedo, da le s to obliko predstavništva lahko govorijo enotno, kar je velika prednost za kmete, predvsem pa za parlament in politiko.

Mladen Jakupović, predsednik Hrvaške kmetijske zbornice: »Vaša zbornica igra ključno vlogo pri krepitvi glasu kmetov v zapletenem evropskem pogajalskem okolju. Je zgled povezovanja svetovalne službe in kmetov, kar je optimalni način prenosa informacij in znanja. Takšno povezovanje treba dodatno okrepiti. Brez močnih zbornic težko krepimo kmete, brez njih pa ni stabilne zadostne pridelave hrane.«

***

Svečani pridih dogodku sta z glasbenim programom popestrilii Tjaša Mavsar na violini ter Ema Žičkar na kitari, članici Simfoniničnega orkestra glasbene šole Krško. Program je povezovala Martina Kolenc Novak, za pogostitev pa dijaki Šolskega centra Grm Novo mesto