24. april - Slovenski dan brez zavržene hrane, priložnost za razmislek in ukrepanje tudi na kmetijah
|
Foto: Pexels
Ključne besede: Kmetijstvo, pridelava hrane, hrana, odpadna hrana
Avtor: Mojca Bozovičar
Kaj lahko storimo?
V prvi fazi mora preprečevanje izgub in odpadne hrane postati del vsakodnevnega delovnega procesa. Začnemo lahko z analizo trenutnega stanja ter raziskavo, kje nastaja največ izgub. Preprečevanje se prične že v najzgodnejših fazah pridelave z načrtovano setvijo, zaščito rastlin, optimalno žetev ter ustreznimi ukrepi ob morebitnih ujmah. Pri tem je pomembno, da pridelava sledi smernicam, skrbi za dobrobit živali in izvaja preventivne ukrepe.
Če pridelovalcu ostane hrana, ki je ne more prodati, ima kljub temu veliko možnosti, da jo smiselno uporabi in prepreči nastanek odpadne hrane.
Hrano, ki je še vedno kakovostna, lahko ponudi po nižji ceni, na primer prek posebnih akcij, direktno na kmetiji ali na tržnicah. Koristna rešitev je donacija hrane humanitarnim organizacijam, šolam, vrtcem ali drugim ustanovam. Doniranje je v Sloveniji zakonsko omogočeno, ob upoštevanju določenih pogojev lahko pridelovalec za to prejme tudi davčno olajšavo.
Zelo učinkovit način zmanjševanja izgub je predelava živil. Iz presežkov lahko nastanejo marmelade, sokovi, suho sadje, kis ali drugi izdelki z dodano vrednostjo. Če so pridelki primerni, se jih lahko uporabi kot krma za živali. Lahko se jih kompostira in tako pridobi kakovostno naravno gnojilo, s katerim obogatimo tla za prihodnje pridelke. Obstajajo podjetja, ki sprejemajo presežke za proizvodnjo bioplina ali drugih izdelkov, kar je dodatna trajnostna rešitev.
Nenazadnje lahko prav kmetje s svojim delom prispevamo tudi k ozaveščanju potrošnikov o vrednosti lokalno pridelane hrane, sezonskosti in kakovosti nepopolnih pridelkov. Na ta način se poveča zanimanje za pridelke s kmetij in gradi zaupanje med kupci.
Hrana ima vrednost – vsak dan, na vsakem koraku
Slovenski dan brez zavržene hrane naj bo opomnik, da ima vsaka pridelana bučka, vsak krompir in vsak liter mleka svojo vrednost. Naj konča tam, kjer je namenjena – v želodcu in ne v smeteh.