10. srečanje mladih prevzemnikov
Sporočila za javnost |
Že 10. srečanje mladih prevzemnikov povezuje »sovrstnike«, ki se soočajo s podobnimi izzivi, pomisleki, navdušenjem in ponosom (foto: Rok Rakun)
Avtor: ZSPM
Mladi prevzemniki kot generacija odgovornosti
Tokratno srečanje ni bilo zgolj obeležitev jubileja, temveč je nosilo jasno sporočilo: mladi prevzemniki niso več generacija v pričakovanju, temveč generacija odgovornosti. Po desetih letih vztrajnega povezovanja, izmenjave znanja in artikulacije skupnih izzivov se je letošnje srečanje izoblikovalo v prostor zrelega, argumentiranega in nujnega dialoga o prihodnosti slovenskega kmetijstva in podeželja.
Dogodek je potekal v prostorih podjetja SIP, ki že vrsto let podpira razvoj slovenskega kmetijstva in mlade kmete. Srečanje je povezovala Ajda Podlesnik, podpredsednica Zveze slovenske podeželske mladine.
Eva Golob, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, je v uvodnem nagovoru poudarila simbolno težo letošnjega srečanja: »Desetič se srečujemo, ker mladi na podeželju vztrajamo. Ker prevzemamo odgovornost. A hkrati postajamo vse bolj zaskrbljeni, ko ugotavljamo, da se besede o prioriteti mladih prepogosto ne prevedejo v dejanja.« Ob tem je izrazila razočaranje nad odsotnostjo predstavnikov ministrstva, ki po njenem mnenju ne predstavlja zgolj protokolarnega vprašanja, temveč kaže na pomanjkanje resnega in stalnega dialoga z generacijo, ki danes nosi največja dolgoročna tveganja.
Ključna sporočila govorcev in izpostavljeni izzivi
Martin Mavsar, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je mlade kmete nagovoril kot nosilce znanja, raznolikosti in zgleda ter poudaril vlogo družinske kmetije in odgovornega odnosa do dela: »Naj bo kmetijstvo pisano, zato ker se lahko znotraj tega vsak najde.« Izpostavil je tudi pomen vzgoje, varnosti pri delu ter zavedanja, da kmetijstvo zahteva potrpežljivost in dolgoročen pogled.
Miha Sitar, izvršni direktor za učinkovitost poslovnih procesov, je opozoril, da potencial mladih brez ustreznih pogojev ne more priti do izraza, ter primerjal kmetijstvo z gospodarstvom, kjer so dogovori praviloma jasnejši in hitreje uresničeni: »Vsi radi govorimo, da na mladih svet stoji, pa pozabimo, da tudi mladi potrebujejo okolje, da lahko zasvetijo.« Mlade je spodbudil k inovativnosti, vztrajnosti in ustvarjanju pogojev za uspešno in dolgoročno gospodarjenje.
Christoph Hansen, evropski komisar za kmetijstvo, je udeležence nagovoril v video sporočilu, v katerem je poudaril svojo osebno povezanost s kmetijstvom, saj izhaja iz družinske kmetije. Prav ta izkušnja mu, kot je dejal, omogoča globlje razumevanje izzivov kmečkega poklica. Posebej je poudaril: »Mladi kmetje niso obrobje družbe. Hranijo Evropo, oskrbujejo ruralne skupnosti in varujejo naše pokrajine.« Spomnil je tudi na svoj lanski obisk v Sloveniji ter izpostavil primer Aleša Čadeža, ki je bil letos v Bruslju imenovan za mladega kmeta leta in nagrajen za najboljši projekt na področju energetske učinkovitosti.
Podjetniške zgodbe, strokovni pogledi in razprave
Poseben poudarek so dale osebne zgodbe mladega para Eve Vrevc Jenko in Matevža Jenka, ki sta s primerom svoje družinske kmetije pokazala, da so inovativnost, dodana vrednost in neposreden stik s potrošnikom ključni elementi odpornosti sodobnih kmetij. Njuna zgodba je potrdila, da mladi prevzemniki ne zavračajo sprememb, temveč potrebujejo stabilno, predvidljivo in pravično okolje, v katerem jih lahko tudi uresničijo.
O vplivu geopolitičnih dogajanj na kmetijstvo danes in jutri je spregovoril dr. Marko Lovec, profesor na Fakulteti za družbene vede, prihodnost skupne kmetijske politike po letu 2027 pa je predstavila ga. Polona Kolarek Novšek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dr. Marko Lovec je nagovoril navzoče mlade prevzemnike z besedami: “Ne čakati, ker boste na krožniku, bodite za mizo. Kmetje morate biti zraven, biti proaktivni, oblikovati svojo vizijo. Kmete se smatra, da zaustavljajo napredek, ampak kmetje in kmetijski sektor so bili vedno povezovalni del, zahtevali so integracijo.”
V pogovoru, ki ga je moderirala Martina Kolenc Novak, sta o podjetniški miselnosti v kmetijstvu spregovorila Aleš Čadež, aktualni nosilec naziva Inovativni mladi kmet, ter Janko Petrovčič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj. Razprava je odprla vprašanja diferenciacije proizvodov, pogumnih investicij in realne ekonomske vzdržnosti kmetij. Skupno sporočilo razpravljavcev je bilo jasno: prihodnost slovenskega kmetijstva ne bo temeljila na količini, temveč na kakovosti, znanju, povezovanju in zaupanju v lastno vrednost.
Spremljevalni program osrednjega dogodka je vključeval ogled proizvodnje podjetja SIP ter delavnice na temo predstavitve spletnega orodja Farm Manager, ki sta jih izvedla g. Damjan Jerič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota in ga. Ana Demšar iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. Med odmori in ob zaključku srečanja so se udeleženci ob pogostitvi podjetja SIP lahko mrežili na stojnicah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podjetja SIP, Slovenskega regionalno razvojnega sklada, podjetij in njihove mehanizacije Tajfun Planina, Ino Brežice in Gorenc ter ekipe projekta Polja moči, pri katerem sodeluje ZSPM.
Razkorak med politiko in realnostjo mladih kmetov
Namesto dialoga s ministrico go. Matejo Čalušić, ki je dan prej svojo prisotnost odpovedala zaradi nujnejših obveznosti, je potekala razprava z mladimi kmeti prek spletne platforme. Ta je omogočila, da so udeleženci nefiltrirano in odkrito odgovarjali na vprašanja, oblikovana z namenom orisa trenutne klime med mladimi kmeti. Zbrana vprašanja in stališča bodo posredovana Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupaj s pričakovanjem konkretnih, pisnih in javno dostopnih odgovorov.
Razprava mladih prevzemnikov je namreč pokazala izrazit razkorak med močno poklicno identiteto in skoraj popolnim pomanjkanjem zaupanja v aktualne kmetijske politike. Mladi kmetje so jasno izrazili pripravljenost vztrajati v kmetijstvu, vendar ne zaradi zaupanja v sistem, temveč navkljub njemu. Prevzem kmetije je bil opisan kot kompleksen in tvegan proces, ki se začne z birokracijo, nadaljuje z neurejenimi institucionalnimi pogoji in šele na koncu omogoča dejansko kmetovanje.
Kot ključne sistemske ovire so udeleženci izpostavili omejen dostop do kmetijskih zemljišč, visoke in pogosto nerazumne cene ter vlogo predkupnih pravic in skladov, ki mlade pogosto izključujejo s trga. Financiranje je dodatno omejeno z zahtevami po zavarovanjih in evidencah, ki jih mladi prevzemniki še nimajo, kar ustvarja zaprt krog brez realne vstopne točke. Pravila in razpisi pogosto privilegirajo obstoječe sisteme, medtem ko mlade obravnavajo kot tveganje namesto priložnosti.
Posebej kritičen je odnos do administrativnih bremen in evidenc, kot je FADN, ki se pojavljajo kot izločitveni pogoj namesto razvojnega orodja. Na področju digitalizacije so mladi kmetje izrazili izrazito pragmatičen pogled: ne pričakujejo novih aplikacij ali tehnoloških obljub, temveč poenostavitev postopkov, povezovanje evidenc in avtomatizacijo. Digitalizacije, ki zgolj nadomesti papir z zaslonom, ne razumejo kot napredek, saj ima tehnologija vrednost šele takrat, ko kmetu vrača čas in zmanjšuje administrativne obremenitve.
Zaključek letošnjega srečanja ni bil naivno optimističen, temveč zrel pogled na hvaležnost za življenjski slog kmeta. Mladi kmetje ostajajo, a ne za vsako ceno. Deseto srečanje je potrdilo kontinuiteto skupnosti, saj glavni namen organizacije srečanj mladih kmetov in mladih prevzemnikov ostaja povezovanje »sovrstnikov«, ki se soočajo s podobnimi izzivi, pomisleki, navdušenjem in ponosom.