Vodenje knjigovodstva po FADN metodologiji v praksi

Vodenje knjigovodstva po FADN metodologiji v praksi

JSKS, Zbornica svetuje, FADN knjigovodstvo, Gospodarjenje  | 
Na kmetiji Okršlan vodijo FADN knjigovodstvo že 25 let.

Na kmetiji Okršlan vodijo FADN knjigovodstvo že 25 let.

Spremljanje prihodkov in stroškov na kmetiji je najboljši način, da vidimo, kaj se bolj splača ter kateri stroški in v kakšni količini bremenijo kmetijo. Na podlagi tega se lahko odločamo, katerim panogam bomo namenili več pozornosti (večina slovenskih kmetij je mešanih – ima več kot eno dejavnost), če se katere ne splača morda celo opustili … Če gre za specializirano kmetijo, pa se lahko na podlagi teh podatkov odločamo o intenzivnosti dejavnosti. Tako naj bi bilo.

Ključne besede: FADN knjigovodstvo, JSKS

In kako je v praksi? Večina kmetij pri nas tega ne počne. Običajno najdemo kup razlogov, da ne zapisujemo podatkov, evidence vodimo le tiste, ki jih je potrebno voditi, ker sodelujemo v različnih ukrepih ali nam to nalagajo predpisi, računi pa se nam nalagajo v predalu in čakajo boljše čase, da jih pospravimo. Papirologije je vedno več in zato najdemo kup izgovorov, utemeljenih ali pa tudi ne, da zadeve poenostavimo, naredimo tisto, kar je najbolj nujno in za to delo porabimo čim manj časa.

S FADN knjigovodstvom do uspešnejšega poslovanja kmetije

Pa vendar, vodenje knjigovodstva, v našem primeru bomo spregovorili o vodenju po metodologiji FADN (Farm Accountancy Data Network – Mreža knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev), ki je prilagojeno kmetijski dejavnosti, pomeni relativno preprost način spremljanja poslovanja kmetije.

Po tej metodologiji spremljajo poslovanje vzorčne kmetije (v Sloveniji jih je okrog 900) v vseh državah Evropske unije. Podatki so pridobljeni na enak način, zato omogočajo primerjavo med različnimi državami, med različnimi panogami in primerljivo velikimi kmetijami. Podatki so v prvi vrsti uporabni za sleherno kmetijo, so pa tudi pomemben orientir za načrtovanje kmetijske politike na ravni EU. V Sloveniji je večje število kmetij, ki FADN obdelave uporabljajo tudi kot način poročanja, ker so pridobile investicijska sredstva iz Programa razvoja podeželja.

Z več dejavnostmi do vsakdanjega kruha

Kmetija Kožuh, Okršlan po domače, se v vasi Sveti Florijan na skoraj 700 metrih nadmorske višine v Škofjeloškem hribovju ukvarja s prirejo mleka, gozdarstvom, predelavo sadja (suho sadje, žgane pijače, likerji), v novem objektu pa so razvili turistično dopolnilno dejavnost na kmetiji. Čebelarijo z okrog petnajstimi čebeljimi družinami, imajo zbirko starega kmečkega orodja, obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi sušilnico za sadje. Ljubitelji mogočnih dreves si lučaj od domačije lahko ogledajo dve mogočni drevesi – Zejčarjeva prava kostanja.

Sožitje treh generacij

Na kmetiji živijo in delajo tri generacije. Poleg Janeza in Eme, ki je sicer polovično zaposlena na KGZS – Zavodu Kranj kot mlečna kontrolorka, za delo poprime pet sinov. Tadej, 21-letni študent strojništva, 18-letni dijak Biotehniškega centra Naklo Domen, 16-letni Jan, ki obiskuje srednjo lesarsko šolo v Škofji Loki, sedmošolec Tomaž, prvih kmečkih veščin se že uči 5-letni Nejc. Marsikaj postori še čila 87-letna mama Angela, ki tudi poskrbi, da so rože prav na vseh oknih.

Četrt stoletja vodenja evidenc

Na kmetiji Okršlan vodijo knjigovodstvo po metodologiji FADN že četrt stoletja. Leta 1994 ga je na pobudo kmetijskega svetovalca Janeza Debeljaka začel voditi gospodar Janez. Ko sta si z Emo, ki je bila med drugim kmetica leta 2009, ustvarila družino, je FADN knjigovodstvo postopno prevzela ona.

Na začetku je bilo vodenje knjigovodstva ročno – vpis prihodkov in izdatkov v obrazce, ki so jih enkrat mesečno posredovali na kmetijsko svetovalno službo. Da v mesečna poročila Janez ni pozabil kaj pomembnega zapisati, je imel vsak večer navado v rokovnik zapisati, kaj so tistega dne delali, pa tudi številke, če je kaj zaslužil ali plačal. Po približno desetih letih so prešli na vnos podatkov v programu excel, zadnja tri leta pa podatke vnašajo neposredno v spletno aplikacijo »FADN Evidenca«, kar močno poenostavi delo.

Da novi načini, ki sicer olajšajo spremljanje podatkov, prinašajo tudi kako pomanjkljivost, pove Janez naslednje: »Pri nakupu krme se sedaj le-ta zabeleži le denarni tok, nimamo pa vpogleda za nazaj o količinah, saj metodologija ne predvideva vpisa količinskih podatkov v poročilo o gibanju. To bi bilo treba popraviti.«

Koristi vodenja knjigovodstva

»Predvsem to, da je vsa dokumentacija, da so vsi računi zbrani na enem mestu. Veliko lažje nam je bilo ob razpisih, na katere smo kandidirali, saj smo že bili navajeni voditi evidence. Doslej smo kandidirali na treh razpisih in izkušnje s FADN knjigovodstvom so nam prišle zelo prav,« pojasni Janez, ki je še posebej navdušen, ker imajo prav zaradi FADN-a urejene račune, da ni težav, ko iščejo kakšne listine za nazaj. Če ima čas, tudi rad preveri, koliko je nekaj stalo pred leti, koliko pa sedaj.

Za uspešnost in zanesljivost rezultatov knjigovodstva je zelo pomembna sprotnost vnosa podatkov. V praksi to pomeni nekako dvakrat na teden. »Do aprila uspem vnašati podatke kar redno, čez poletje pa malo zmanjka časa in je pri vnosu podatkov malo zamude,« pove Ema. »Ker pa imamo še vedno navado, da podatke sproti zapišemo, tudi prenos podatkov v program ni težko delo.«

Vedno je prostor za izboljšave

»Za vodenje knjigovodstva po metodologiji FADN mesečno porabim dve do tri ure. V primeru nejasnosti se po nasvet obrnem na FADN pisarno, ki je za našo kmetijo na KGZS – Zavodu Kranj. Tako hitro ugotovimo, kako je treba vnesti podatke, da so rezultati realni, uporabni in primerljivi. Žal pa ima FADN knjigovodstvo pri nas pomanjkljivost, saj traja predolgo – ob koncu leta za preteklo leto –, da dobimo nazaj obdelane podatke. To bi morali spremeniti, skrajšati čas, da bi bile povratne informacije bolj uporabne.

Smiselno bi bilo tudi dodatno izobraževanje glede vnosa podatkov v aplikacijo ter kako bolje »prebrati« podatke in jih bolj koristno uporabiti za delovanje kmetije,« niza predloge Ema in nadaljuje: »Dijaki ali študentje kmetijstva bi lahko pripravili seminarske naloge v povezavi s FADN knjigovodstvom in da bi bila to tudi izbirna vsebina. Veliko otrok s kmetij se šola na kmetijskih šolah in fakultetah in tam o FADN-u ne izvejo nič ali zelo malo. In prav tu je morda priložnost, da bo nova generacija mladih kmetov že ob prevzemu kmetij FADN obravnavala kot nekaj dobrodošlega in nujnega za odločitve in razvoj kmetij. Za izmenjavo izkušenj med kmetijami bi bilo treba obuditi srečanje oziroma organizirati kako strokovno ekskurzijo, tako zaradi druženja kot pozitivnega pristopa,« zaključita Ema in Janez soglasno.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin!

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri