Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti

Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti

Sporočila za javnost, Trženje in promocija  | 
Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti

Tradicionalno srečanje kmetov, že 14. po vrsti, ki ga organizira Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, je tudi letos pritegnilo na Ponikvo in Slom več kot tisoč kmetov in tistih, ki jim je kmetijstvo blizu. 

Tradicionalno srečanje kmetov, že 14. po vrsti, ki ga organizira Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z župnijo Ponikva in občino Šentjur, je tudi letos pritegnilo na Ponikvo in Slom več kot tisoč kmetov in tistih, ki jim je kmetijstvo blizu.

Kmetje iz vse Slovenije so se zbrali z mislijo, da je treba ne glede na letošnje prilike in neprilike, pa naj bo to pozeba, toča, ali suša, ki so jemale davek na poljih, njivah in vinogradih, to sprejeti, hkrati pa prositi za boljše leto. Prav zato vsako leto mnogi poromajo na Ponikvo in Slom k blaženemu Antonu Martinu Slomšku, zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva.

Geslo letošnjega srečanja je bila Slomškova misel: Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti.

Pri sveti maši, ki jo je daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, je v pridigi poudaril, da naj bo to srečanje velika spodbuda za našo rast v veri, za blagor našega podeželja, za blagor našega kmetijstva, za vrednote našega kmečkega stanu in našega slovenskega podeželja.

Pri maši sodelujejo in jo tako obogatijo številni člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, mladi s podeželje in kmečke žene.

Od njive do mize pri kruhu sodeluje osem parov rok

»Te vrednote so bile vedno izpostavljene mnogim pritiskom in različnim pozitivnim in negativnim vplivom. Tudi danes ni nič drugače, ko se na vsakem koraku soočamo s pojavi in posledicami svetovnih, gospodarskih, socialnih, moralnih in tudi verskih trendov in odmevov. Vse to vdira tudi na naše podeželju in v naše domove ter družine in vabi k načinu življenja, ki pogosto ni najbolj v skladu z naravnimi in božjimi potmi in načrti,« je povedal škof Lipovšek.

V nadaljevanju se je navezal na okrožnico o naši skrbi za okolje, ki jo je leta 2015 izdal papež Frančišek, kjer je spregovoril o svetovnih problemih, kot je segrevanje ozračja, izginjanje živalskih in rastlinskih vrst in velike naravne katastrofe kot posledica našega neodgovornega ravnanja. Med drugim tudi izpostavi hranjenje kot imenitno priložnost srečanja z Bogom in druženje med sabo.

»Hrana je dar, ki ga mi ljudje pripravljamo drug drugemu, saj je za to, da pride kos kruha na mizo, treba vsaj osem ljudi: tisti, ki je oral, sejal, požel, peljal v mlin, zmlel, spekel, prodal in dal na mizo,« je povzdignil poslanstvo kmetov škof Lipovšek.

Sledilo je darovanje s prinašanjem darov, ki so jih prinesle kmetice in kmetje z vseh koncev Slovenije: kruh, vino in druge jesenske pridelke.

Udeležence srečanja je pri maši, ki jo je s petjem polepšal mešani pevski zbor župnije Beltinci, nagovoril tudi evangeličanski škof Geza Filo z naslednjimi besedami: »Slovenske kmetice in kmetje tudi danes živite za svojo vero, za svojo domovino, za svoj jezik in narod, in tako je tudi prav. Za to moramo biti hvaležni našim prednikom, ki so nam vlili ljubezen do domače slovenske zemlje, spoštljivega odnosa do ljudi in narave. V tem duhu ostanimo povezani tudi v prihodnje.

Popoldan je na slavnostni akademiji pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu najprej prisotne nagovorila Maja Žibert, vinska kraljica Slovenije, ki se je v uvodu dotaknila vloge Slomška. »Slomšek nosi spomin, ki živi in bo živel. Na primer pesem En hribček bom kupil ga povezuje s kmetijstvom, sam je rekel s tem, da bi rad gojil vinsko trto, ki nas vabi, da smo med sabo prijatelji in naj nas povezuje vinska kapljica v pravih merah,« je z dobro voljo zaključila vinska kraljica.

Premalo spoštujemo tradicijo

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je izpostavil, da ima naše kmetijstvo lepo tradicijo in naša dolžnost je, da to tradicijo spoštujemo in ohranjamo. V današnjem času v Evropi malo ljudi razmišlja o lakoti, čeprav je v svetu veliko ljudi lačnih.

 

»Glede vloge predsednika države pričakujem, da bi moral kot avtoriteta stopiti pred poslance, ministre in poudariti nepogrešljivo vlogo kmeta; pri obdavčenju gozdov in kmetijskih zemljišč pa jasno povedati, da ta niso kapital, ampak osnovna sredstva, ki so potrebna za kmetovanje. Moram pa reči, da imamo uspešne mlade družine, ki opravljajo tri ključna poslanstva kmeta: skrbijo za pridelavo hrane, za urejeno krajino in sožitje med generacijami,« je zaključil Zupančič.

Boga se da častiti tudi z delom v hlevu

Osrednjo besedo na akademiji je imel Dejan Horvat, kmet in duhovnik v župnijah Markovci in v Gornji Petrovci na Goričkem. S prisrčnim nagovorom, iz katerega je vela ljudskost njegovega združevanja obdelave zemlje in dušnopastirskega dela, je med udeleženci pritegnil veliko pozornost.

Dejan Horvat na svoj najboljši način uresničuje misel, da se da Boga častiti tudi z delom v hlevu. Ker ima v obeh župnijah skupaj le 400 faranov, se je pred leti odločil, da bo tudi kmetoval. »Pred štirinajstimi leti sem si zadal cilj, da bomo v župnijah zmanjšali zaraščenost in tako vsako leto spet usposobimo za pridelavo po nekaj hektarjev.

Kulturni program akademije, ki ga je sooblikoval in povezoval Stane Kocutar, so obogatili še mešani pevski zbor župnije Beltinci, kvartet ljudskih pevcev z Vitanja in tradicionalno ljudska pesnica Ivanka Uduč iz Planine pri Sevnici.

Druženje se je zaključilo s pogostitvijo. Golaž in dobrote s kmetij so pripravili člani prostovoljnega gasilskega društva Ponikva in članice društev kmečkih žena z območja KGZS – Zavoda Celje ob sodelovanju učencev Šolskega centra Šentjur. 

_____________________________________________________________

Dejan Horvat je kmet in duhovnik v župnijah Markovci in v Gornjih Petrovcih na Goričkem. Poleg dušnopastirske službe lastnoročno upravlja z župnijskim posestvom. Ta obsega okrog 20 hektarjev obdelovalnih površin in več kot 30 hektarjev gozda. Na posestvu redi več kot 20 glav govedi in nekaj konj, nesebično pa priskoči na pomoč tudi sofaranom. S svojim odnosom do obdelovalne zemlje in umnim gospodarjenjem v gozdu je v današnjem času pravi zgled spoštovanja kmetov.

____________________________________________________________________

Dogodek so finančno podprle Zadružna zveza Slovenije, Deželna Banka Slovenije in Semenarna Ljubljana. 

Video posnetek slavnostne akademije lahko pogledate TUKAJ.

 

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin!

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri