Eden ključnih dosežkov pogajanj je dogovor glede vodnih zadrževalnikov. Kmetijske organizacije so z Ministrstvom za naravne vire in prostor dogovorile protokol, po katerem se bo umeščala vodna infrastruktura.  "S tem se maksimalno ščiti najboljša kmetijska zemljišča. V kolikor bo prišlo do posega na kmetijsko zemljišče, se individualno obravnava vsako kmetijo in se za vsako kmetijo naredi tudi sanacijski načrt," je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.

Druga pomembna zaveza ministrstva je, da bo vstop v ukrepe za kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) možen tudi novim kmetijam. Tisti kmetje, ki se lani niso vključili, bodo sedaj imeli to možnost. Kmetje, ki so že v KOPOP ukrepu, pa bodo lahko povečali vključene površine. »Ključno je bilo, da smo si v tistem trenutku izpogajali, da so za KOPOP programe možni tudi novi vstopi v te programe z letom 2024 in da je možno povečanje površin za tiste, ki so vanje vstopili v letu 2023,« je dejal Žveglič.

Pri zahtevi po izvzetju izplačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD) bo potrebno dodatno usklajevanje, saj je treba najti strokovno utemeljitev rešitev, da so to ne samo okoljski, ampak tudi sonaravni ukrepi in morajo biti zato v celoti izvzeti iz obdavčitve.

Ukrepi kmetijske politike za leto 2024 se bodo izplačevali po terminih in rokih, kot so veljali v preteklih letih. Glede pogojenosti oziroma načinu kmetovanja na vodovarstvenih pasovih in obvezne  4% prahe so pogajanja v zaključni fazi. Še vedno pa se iščejo rešitve glede pristojbin za gozdne ceste.

Pogajanja o 30-ih protestnih zahtevah se nadaljujejo, vendar na drugačen način. Nerešene ali delno rešene zadeve se bodo odslej zapirale v ožjih skupinah, ki bodo usmerjeno reševale dotično problematiko.