Ključne besede: drobnica, napad, prijava.

Biolog Dušan Klenovšek v intervjuju v Delu pravi:

»Predvsem pokoli ovc so bili organizirani. Ljudje so na ovce spustili pse, kriv pa je bil medved. Tudi z njim je treba znati sobivati. Če gremo na obisk, približno vemo, česa gostitelj ne želi, da počnemo v njegovem stanovanju. Isto velja, če gremo v gozd, kjer je doma medved.« (Delo, 14. 4. 2024; LINK).

Organiziranih napadov na drobnico po vedenju KGZS ni, saj bi si kmetje s tem povzročali škodo sami sebi: »Težko verjamemo, da bi kakšen rejec insceniral napad , ker vemo, kaj povzročijo napadi zveri ( psov) na črede. Ne povzročijo samo izgubo živali, ampak vplivajo tudi na obnašanje preživelih živali, povečan strah, poveča se plašnost, zbeganost.  Živali so v stresu, kar povzroči tudi povečano številko abortusov, problemi so s pojatvami, da ne govorimo o zmanjšani produkciji tako v prirastu kot pri mlečnosti,« je povedal Andrej Andoljšek iz Oddelka za gozdarstvo na KGZS.

Organizirani pokoli ovac, ki jih opisuje g. Klenovšek, morajo biti dokazani in prijavljeni pristojnim organom. Pooblaščenci za ocenjevanje škode povzročitelja iz izkušenj prepoznajo. Če ga ne morejo z gotovostjo potrditi, obstaja tudi možnost genetske analize, s katero se lahko ugotovi, ali so bili to psi ali zavarovane vrste. Kot primer navajamo nedavni pokol damjakov v obori na Štajerskem, kjer so vsi mediji poročali, da so to škodo povzročili potepuški psi, na koncu pa se je izkazalo, da so bili šakali.

Sobivanje na območjih pojavljanja velikih zveri, denimo na Kočevskem, je bilo nekoč možno.  Stroka pa ugotavlja, da se je populacija medvedov v zadnjih letih enormno povečala in razširila, zato se konfliktne situacije, kot so napadi na živino in povzročanje druge škode, večajo. Pri upravljanju z zvermi je treba upoštevati tudi ta vidik in ljudem omogočiti, da bodo lahko tam živeli in ustvarjali, opravljali svoje dejavnosti.