English

Za razvoj slovenskega podeželja


Strokovni odbor za kmetijsko politiko in poslovno organiziranost

Seznam članov

ImePriimek 
BrankoTomažičpredsednik
MaticCebepodpredsednik
JakobDolinarčlan
MarjanGolavšekčlan
MiroslavKosičlan
JožeStrgarčlan
AlojzŠtuhecčlan
FrancVodopivecčlan
FrancVranetiččlan
AntonJagodicstrokovni tajnik

 

18. 07. 2018; peta seja

Kdo je pravi kmet?

 

Na 5. seji strokovnega odbora (SO) za kmetijsko politiko in poslovno organiziranost pri KGZS so člani obravnavali vsebine predlaganega zakonodajnega okvira nove skupne kmetijske politike (SKP), ki ga je EU komisija objavila v začetku junija 2018.

 

Tudi člani odbora, tako kot pred tem člani upravnega odbora (UO), niso zadovoljni s skupnim finančnim okvirom, zlasti še s sredstvi namenjenimi bodoči politiki programa razvoja podeželja, ki se krčijo za 15%.

 

SO se tako ne strinja z znižanjem sredstev za področje PRP in podpira jasno zahtevo UO KGZS do slovenskih pogajalcev v EU, da izborijo več sredstev v podporo skupni kmetijski politiki, ki potrošnikom zagotavlja prehransko varnost, zagotavlja zadovoljivo stopnjo samooskrbe hrano znotraj držav članic, trajnostno upravlja s prostorom, skrbi za okolje in odpornost kmetijstva na podnebne spremembe.

 

SO meni, da je za pravilen odnos davkoplačevalcev do sredstev iz ukrepov EU kmetijske politike, ki jih dobivajo kmetije, potrebna pravilna komunikacija o pomenu obstoja in razvoja kmetijstva za dobrobit vseh.

 

SO je obravnaval tudi vsebine obvezne pogojenosti, pri kateri bo prišlo do povečanih stroškov pridelave in dodatnih bremen za kmete in se opredelil, da je v postopkih obravnave EU uredb treba določene zahteve spremeniti, umakniti ali omiliti. Nekatere zahteve pogojenosti bi lahko izvajali kot shemo ekološkega plačila v neposrednih plačilih, kjer je ta shema (Shema za podnebje in okolje) po predlogu uredb za državo članico obvezna, za kmete pa prostovoljna.  

 

Ker je vsebina določitve pravega (prej aktivnega kmeta) v predlogu uredbe zelo splošna, SO meni, da je treba nadaljevati z določitvijo pravega kmeta v Sloveniji na način, da bodo do ukrepov kmetijske politike lahko dostopala tista kmetijska gospodarstva, ki kmetijsko dejavnost opravljajo v svojem imenu, praviloma s svojimi sredstvi in za svoj račun in pri tem obdelujejo kmetijska zemljišča ter pridelujejo kmetijske pridelke in redijo živali.

 

 

23. 01. 2018 Tretja seja

 

Novim čerem skupne kmetijske politike naproti

 

Na 3. seji strokovnega odbora za kmetijsko politiko in poslovno organiziranost pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je potekala v četrtek, 18. januarja so se posvetili  sporočilu evropske komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij z dne 29. novembra lani z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva.

 

Odbor pričakuje, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v kratkem predstavilo podatke, s katerimi prikaže realno stanje izvedene prerazporeditve plačil upravičencem v letu 2015 na ravni sektorjev, regij, območij in strukture kmetij, saj brez tega poznavanja ni mogoče pričeti s kakovostno razpravo o prihodnji SKP.

 

Odbor je menil, da mora biti financiranje  ukrepov skupne politike na področju kmetijstva za slovensko kmetijstvo podprto s povečanimi finančnimi viri.

 

Odbor meni, da Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sporočilu komisije lahko pozdravi sledeče napovedi:

  • pravično in bolj ciljno umerjeno dohodkovno podporo kmetom
  • spodbujanje bolj uravnoteženo porazdelitev podpor,
  • poenostavljena in bolj ciljno usmerjena neposredna plačila,
  • napoved preprostejšega procesa načrtovanja, ki naj bi bil celo manj zapleten npr. od sedanjega načrtovanja razvoja podeželja,
  • poenostavitev upravljanja, napoved zmanjšanja birokracijo in upravnega bremena kmetom,
  • rezultatska usmerjenost izvedbenega sistema, prepoznava kmetov in gozdarjev kot nepogrešljivih upravljavcev ekosistemov, habitatov in pokrajin in ne zgolj kot uporabnikov naravnih virov,
  • odziv na pričakovanja družbe glede hrane, zlasti glede varnosti in kakovosti hrane, okoljskih standardov in standardov dobrobiti živali,
  • zmanjšanje izgub hrane in količine zavržene hrane,
  • delovanje v smeri zmanjšanja neravnovesij, ki zaradi trgovinskih sporazumov EU vplivajo na kmetijski sektor v EU,
  • nadaljnje spodbujanje naložb v prestrukturiranje kmetij, posodabljanje, inovacije, diverzifikacijo in uvajanje novih tehnologij in uporabo digitalizacije,
  • položaj kmetov v prehranski verigi, ki mu bo posvečen tudi načrtovani predlog za izboljšanje prehranske verige v EU10.
  • v novem okviru politike postaviti generacijsko pomladitev kot prednostno nalogo,
  • vzpostavitev trajne platforme o obvladovanju tveganja,
  • izkoriščanje možnosti energetske unije, krožnega gospodarstva in biogospodarstva ob hkratni večji skrbi za okolje, boju proti podnebnim spremembam in prilagajanju nanje.
  • uporabo zaznave na daljavo za izvedbo kontrol na kmetijah,
  • podporo znanju, inovacijam in raziskavam za nadaljnji razvoj tehnologij kmetovanja,
  • jasna podpora krepitvi služb za kmetijsko svetovanje v sistemih znanja in inovacij v kmetijstvu.

 

Odbor meni, da KGZS v poročilu komisije kot večjo spremembo od dosedanjega izvajanja politike zaznava sledeče spremembe:

  • EU bo določila osnovne parametre politike (cilje SKP, vrste intervencij, osnovne zahteve) za  način izpolnitve ciljev in doseganje ciljnih vrednosti pa bo zadolžena vsaka država članica,
  • Država članica (DČ) bo odgovorna za zagotavljanje verodostojnega spremljanja uspešnosti in poročanja o izvajanju politike.
  • DČ bodo obdržale sedanje strukture upravljanja, ki morajo še naprej zagotavljati učinkovito spremljanje in nadzor doseganja vseh ciljev politike, vendar bi imele več besede pri oblikovanju okvira za zagotavljanje skladnosti in nadzora, ki se uporablja za upravičence (vključno s kontrolami in kaznimi).
  • DČ odločitev ne bi sprejemale same zase, temveč v okviru strukturiranega procesa, udejanjenega v strateškem načrtu SKP. Ta načrt bi zajemal intervencije v stebrih I in II, s čimer bi zagotovili skladnost politike v celotni prihodnji SKP in njeno skladnost z drugimi politikami.
  • Glede navedenih ciljev so izbrani glavni cilji prihodnje SKP:
  1. krepiti družbeno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.
  2. okrepiti skrb za okolje in podnebne ukrepe ter prispevati k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev EU;
  3. ustvariti plodna tla za pameten in odporen kmetijski sektor;
  • Usmeritev po nadaljnjem zmanjševanju zmanjševati razlik v podpori politike  med državami članicami.
  • Sedanja zelena ureditev SKP, ki temelji predvsem na dopolnjujočem se izvajanju treh ločenih instrumentov politike, in sicer navzkrižni skladnosti, neposrednih plačilih za zeleno komponento in prostovoljnih kmetijsko-okoljskih in podnebnih ukrepih, bo zamenjana, vse operacije pa vključene v bolj ciljno usmerjen in velikopotezen, toda prilagodljiv pristop.
  • V novem izvedbenem modelu bodo države članice lahko oblikovale kombinacijo obveznih in prostovoljnih ukrepov v stebrih I in II, da bi dosegle okoljske in podnebne cilje, opredeljene na ravni EU.
  • Države članice bodo morale opredeliti količinsko določene ciljne vrednosti, ki bodo zagotavljale doseganje sprejetih okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih na ravni EU.
  • Predlagana je pomembnejšo vloga skupne kmetijske politike  pri reševanju  izzivov, ki jih prinašajo obsežne migracije iz Azije in Afrike.

 

Strokovni odbor za kmetijsko politiko in poslovno organiziranost ima do vsebine sporočila komisije sledeče pomisleke:

  • Sporočilo komisije kot tako ne realizira poenostavitve SKP. Število ukrepov naj bo manjše in obvladljivo. Ukrepi morajo imeti enostavne pogoje na ravni kmetij.
  • Nadaljnji razvoj predlogov lahko privede do renacionalizacije ukrepov in financiranja nastalih kmetijskih politik. V tem primeru bi lahko prišlo do še večjih razlik in motenj na trgu.
  • Priprava ukrepov na nacionalni ravni na podlagi skupnih usmeritev in strateškega okvira lahko privede do drobljenja ukrepov in njihovega prilagajanja glede na pogajalsko moč skupin kmetov in ne glede dejanskih potreb upoštevajoč cilje kmetijske politike v državi in izpolnjevanje zadanih kazalnikov.
  • Med cilji iz preteklega obdobja je cilj zagotavljanje primernih dohodkov kmetov nadomeščen s ciljem »ustvariti plodna tla za pameten in odporen kmetijski sektor«, kar je vsebinski odmik od dosedanjega cilja »zagotavljanje stabilnega dohodka kmetom«.
  • Ukrepi bodoče politike bodo za vse tri postavljene cilje zahtevali izpolnjevanje zaveze k trajnostni proizvodnji hrane, zlasti glede varnosti in kakovosti hrane, okoljskih standardov in standardov in dobrobiti živali.
  • Napovedano zmanjševaje razlik med plačili kmetom iz proračuna EU državam članicam vzhoda in zahoda bo mogoče samo na škodo plačil ostalim evropskim kmetom, tudi kmetom v Sloveniji.

 

Odbor meni, da KGZS v nadaljnjih postopkih lahko podpre skupno kmetijsko politiko, ki bo:  

  • ohranila sedanje nosilne stebre: neposredna plačila, program razvoja podeželja ter tržno cenovne ukrepe,
  • slonela na zadostnem proračunu EU, ki kmetom zagotavlja dostojno življenje za pošteno delo, ter jih motivira k izpolnjevanju širših ciljev skupnosti, na sedanji ravni sredstev,
  • izvajala plačila proizvajalcem, ki dejansko obdelujejo kmetijska zemljišča in proizvajajo hrano,
  • ohranila skupno financiranje politike,
  • vzdrževala raven stabilnosti dohodkov in likvidnost kmetij,
  • učinkovito upravljala s tveganji,
  • uravnotežila ekonomske potrebe, okoljske cilje in socialne zahteve kot ključne elemente trajnostnega kmetovanja,
  • podpirala vključitev proizvajalcev (zadruge in organizacije proizvajalcev) v skupne nastope na trgih, ter kmetom omogočala, da koncentrirajo ponudbo, pogajalsko moč, zmanjšajo stroške in okrepijo svoj položaj v prehranski verigi,
  • zagotavljala enostavnost izvedbe na ravni kmetije,
  • odpravila nepotrebno birokratiziranje, zlasti iz zadnjih reform SKP,
  • omogočala ugodne pogoje mladim in izobraženim kmetom,
  • podpirala razvoj digitalizacije kmetijstva, 
  • spodbujala inovacije, učinkovit prenos znanja,
  • omogočala kmetom dostop do kakovostnega svetovanja.

 

Odbor meni, da so kmetijska gospodarstva ključni akterji in glavni prejemniki SKP.

 

Brez njihove podpore ni mogoče izvajati ukrepov, s katerimi si prizadevamo doseči želene rezultate. Ukrepi SKP morajo zato  upoštevati njihovo vlogo in trajnostnem razvoj, da bi zagotovili dostojne življenjske razmere kmetom in hkrati ohranili ljudem in okolju primerno podeželsko okolje z ustrezno stopnjo zaposlenosti. V razpravio smo se dotaknili konkretni predlogih izvedbe, o katerih bomo poročali v naslednjih mesecih in letih.

 

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

ŠTEVILKA 148, AVGUST 2018

 

  • Predsednik  OE KGZS Novo mesto Cajnar: Država ima preslab makroekonomski pregled nad panogami
  • Velika nevarnost pojava afriške prašičje kuge
  • Za mlade kmete na sejmu AGRA
  • Ko ta mlada komandira

Kupujmo domace

PEFC