English

Za razvoj slovenskega podeželja


Komisija za vodovarstveno območje

Seznam članov

ImePriimek 
BrankoGradpredsednik
MiranSagadinpodpredsednik
FrancRežonjačlan
MilanUnukčlan
MartinFrasčlan
Iztok Trčekčlan
JanezGlasenčnikčlan
PavelZatlerčlan
StankoRukavčlan
MartinVogrinecčlan
dr. DušicaMajerstrokovna tajnica

 

17. 10. 2018: Peta redna seja: Nadomestna zemljišča za kmetije na VVO

 

Tokratne seje Komisije za VVO se je poleg predsednika KGZS Cvetka Zupančiča udeležila tudi  direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Irena Šinko, saj je bila glavnina seje namenjena obravnavi postopkov za pridobitev nadomestnih zemljišč za kmetije, ki kmetujejo na VVO.

 

Člani komisije so opozorili, da bi občine nekatera zemljišča, ki bi lahko bila tudi kot nadomestna zemljišča za VVO, morale vrniti Skladu, vendar si jih neupravičeno lastijo in kljub pozivom Sklada, ne upoštevajo zakonskih določb. Tako npr. MOL uporablja za gradnjo zemljišča, ki so Skladova in bi jih morala vrniti Skladu.

 

 

Nekatere občine dajejo takšna zemljišča celo v zakup kmetom in to po bistveno višji ceni kot Sklad. Direktorica Sklada je pojasnila, da je Sklad občinam poslal zahtevke za vračanje zemljišč in podpis pogodbe in jim tudi, na njihovo prošnjo, podaljšali rok za izvedbo postopka, vendar je po dveh letih bil postopek izpeljan le za polovico parcel.

 

Nekatere občine so popolnoma neodzivne pri podpisu pogodbe za prenos zemljišč, zato Sklad po prvem pozivu in treh urgencah, vloži tožbo na sodišče. Na Skladu menijo, da bi bila rešitev situacije v spremembi zakonodaje tako, da za prenos zemljišč ne bi bila več potrebna pogodba. S tem so se strinjali tudi člani komisije in se dogovorili, da predlagajo resornemu ministrstvu spremembo Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (ZSKZ) v tem delu in tudi v delu, ki ureja sestavo Sveta Sklada, saj je nujno, da je predstavnik kmetov tudi član tega organa.

 

Še o Zakonu o urejanju prostora

 

V nadaljevanju so člani komisije razpravljali o določbah v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP), saj lahko po novem zakonu razlastitev izpelje občina na podlagi sklepa občinskega sveta, predlog za razlastitev lahko poda tudi investitor. Do sedaj je to lahko izpeljala le država, po novem zakonu pa je razlaščanje dosti hitrejše in enostavnejše. Potrebna bi bila ustavna presoja zakona.

 

 

Člani Komisije za VVO so se dogovorili, da zaradi nerešenih vprašanj kmetovanja na VVO in nujnih zakonskih sprememb s tem v zvezi, zaprosijo za sestanek pri ministru za okolje in prostor ter pri ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Pri ministrih bodo izpostavili vsa do sedaj nerešena vprašanja v zvezi z VVO, zahtevali bodo tudi spremembo ZSKZ in ZUreP in popolno spoštovanje zakonskih določb oziroma vodovarstvenega režima (VVR) na strani vseh deležnikov (tudi države in občin), ne samo pri kmetih.

 

Če država ne bo ustrezno rešila odprtih vprašanj kmetovanja na VVO in skupaj z občinami ne bo spoštovala vseh zakonskih določb, zahtevajo kmetje ukinitev VVR na VVO.

 

 

27. 3. 2018: Druga izredna seja: In vendar se (žal ne) premika

 

Člani Komisije za Vodovarstvena območja (VVO) so se konec marca 2018 sestali v Bohovi na že 2. izredni seji komisije v tem mandatu. Glavni namen sestanka je bil pregled aktivnosti in doseženih rezultatov dela v zadnjem letu ter nato predstavitev stanja na novinarski konferenci, ki jo je ob Dnevu voda organizirala KGZS takoj po sestanku.

 

Branko Grad, predsednik Komisije za VVO, je predstavil pregled aktivnosti Komisije za VVO. Poudaril je, da pri reševanju težav kmetov, ki kmetujejo na VVO, ni bilo po letu 2015 nobenega napredka. Izrazil je razočaranje nad neodzivnostjo pristojnih na MKGP in MOP in povedal, da Komisija za VVO v zadnjem letu ni uspela rešiti nobenega odprtega vprašanja.

 

Pri reševanju težav kmetov, ki kmetujejo na VVO, ni bilo po letu 2015 nobenega napredka zaradi neodzivnosti MKGP in MOP.

 

Po obsežni razpravi so se člani Komisije dogovorili, da aktivnosti dela Komisije in nerešeno problematiko natančno predstavijo na novinarski konferenci, ki je sledila sestanku. Dogovorili so se, da bodo takoj po oblikovanju nove Vlade RS zahtevali razgovor s pristojnima ministroma, na katerem bodo vztrajali pri zahtevi spremembe 79. člena Zakona o vodah oziroma pri sprejemu posebnega zakona za kmete, ki kmetujejo na VVO.

 

Opozorili bodo tudi na dejstvo, da bodo kmetje zaradi popolne ignorance kmetijske politike do kmetovanja na VVO in s tem povzročenih  stroškov, opustili obvezno ozelenitev tal preko zime, saj so stroški ozelenitve preko 500 evrov na hektar.

 

Kot nujni del reševanja vprašanja kmetovanja na VVO bodo zahtevali dodatna nadomestna kmetijska zemljišča, saj kmetije na VVO propadajo in bodoči možni prevzemniki zaradi zahtev vodovarstvenega režima in omejevanja proizvodnje, odhajajo s kmetij. (DM)

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

ŠTEVILKA 149, OKTOBER 2018

 

  • Predsednik  OE KGZS Postojna Janežič: Državo čaka še veliko dela
  • Ponikva: Že v malem zrnu vse bogastvo je
  • Za sožitje med generacijami
  • CV - življenjepis naše narave

Kupujmo domace

PEFC