English

Za razvoj slovenskega podeželja


 

Pregled šolskih shem, ki zagotavljajo kmetijske proizvode otrokom v šolah

Shema šolskega mleka je bila osnovana praktično pred 30 leti, ko so bili viški mleka, da bi se aktualiziralo pitje mleka in uživanje mlečnih izdelkov. S pristopom Slovenije v evropsko unijo, je dobila tudi Slovenija možnost črpanja sredstev iz tega naslova. Tako bi lahko vsaka šola izkoristila zastonj mleko ali v mlečnem izdelku ekvivalent na prisotnega učenca. Po vseh letih pa je v letu 2012 koristila sredstva samo ena osnovna šola.

Shema šolskega sadja in zelenjave se je pričela pred tremi leti in v letu 2012 je vključenih 80% vseh šol, v letu 2013 pa kar 90%. Shema šolskega sadja in zelenjave je namenjena učenj otrok, da bi izbirali živila, ki prispevajo k zdravemu življenju, lokalna in sezonska, da bi kot odrasli izbirali lokalne pridelke.

V novem obdobju financiranja (2014 do 2020) s strani EU, pa je prišlo do temeljitega pregleda trenutnega stanja in ugotovitve, da shema vendarle ne delujejo tako dobro, kot bi se želeli. Različno po različnih državah članicah. Tako je v teku javna razprava, ki naj bi služila za osnovanje sistema, ki bo bolj učinkovit, ki naj bi omogočal večje povezovanje kmetij s porabniki – šolami in krepil zavest, da brez kmetijstva, lokalne oskrbe ni zdravega načina življenja.

V pregledu trenutne situacije, je EU Komisija podala izhodišča na osnovi katerih naj bi podali odgovore in predloge na spodaj zastavljena vprašanja.

Ovire, ki se kažejo in zaradi katerih so potrebne spremembe

Potrošniške navade: vedno večje »oddaljevanje« porabnikov od kmetijstva in hrane. Moderen način življenja, ki oddaljuje porabnike od tradicionalnih živil in lokalnega okolja, s trendom vedno večjega uživanja visoko predelanih živil, ki imajo običajno visok delež sladkorja, maščob, soli (predpripravljeni izdelki, sladkarije,…). Otroci odraščajo brez, da bi vedeli od kod izvira hrana, kaj vse je potrebno, kaj vse morajo storiti kmetje, da jo pridelajo in jim omogočajo življenje. Otroci izgubijo stik in so podvrženi agresivnemu delovanju trga z živili, ki vsebujejo visok delež sladkorjev, maščob in soli. Šolski prostor je idealen za pozitivno socialno spreminjanje.

Tveganja kmetijskega trga

Kmetije lahko izgubijo precejšen delež trga, v prihodnosti, ko postanejo neosveščeni otroci odrasli potrošniki, ki bi se še posebno močno odražala v slabih socialno-finančnih okoliščinah, kjer je poraba sredstev za sveže proizvode značilno zmanjšana. Na nivoju EU je padla poraba svežih pridelkov v letu 209 z 9,4%  na 7,8% v letu 2010. Pred tem obdobjem pa je bila celo 10,3%. Priporočeno dnevno količino svežega sadja in zelenjave (vsaj 400 g/dan) pa dosegajo samo štiri države članice. Kratke prodajne poti so posebno prikladne za majhne kmetije v smislu doseganja dohodka in večje povezanosti s potrošnikom.

Zdravstveni vidik

Zaradi spremenjenih prehranjevalnih navad, veliko predelanih živil z visoko vsebnostjo sladkorjev, maščob in soljo se epidemija bolezenske debelosti naglo narašča po Evropi. 20% otrok in mladostnikov ima prekomerno telesno maso in od teh ima tretjina že bolezensko debelost.

Sheme prispevajo in učinkujejo širše

Sheme so eden od načinov izvajanja skupne kmetijske politike z namenom ohranjanja dohodkovnega položaja kmetij in posrednega delovanja tako glede okolja kot odpadkov hrane.

Ekonomska kriza neposredno vpliva  na kmetijstvo in podeželje ter vpliva na stroške pridelave. Delež kmetijstva v prehranjevalni verigi se vse bolj manjša, delež industrije , trgovine pa raste. Onesnaževanje, ki nastaja zaradi energentov je pri transportu sadja in zelenjave bistveno, saj se tovrstna živila največ transportirajo. Kratke dobavne verige od kmetije do porabnika so v tej luči ena od rešitev zmanjševanja ogljičnega odtisa.

Odpadki živil nastajajo ves čas od transporta, pred, med in po pripravi obrokov, med distribucijo in zauživanjem. Okoli 1/3 hrane namenjene za prehrano ljudi se zavrže, kar na globalni ravni pomeni 1,3 milijarde ton letno (povzeto po FAO).  

Notranji razlogi za delovanje shem

Z namenom, da bi obe shemi (mleko, sadje&zelenjava) postali boljši, učinkovitejši,  je potrebno najprej izpostaviti nekatera dejstva:

Relativno majhen učinek obeh shem zaradi majhnega koriščenja sredstev iz teh naslovov, zato tudi učinki manjši;

Glede sredstev: administrativne ovire sedanjih shem se zagotovo odražajo na obsegu koriščenja in učinkovitosti shem ne glede na veliko navdušenje in pričakovanje je premajhna poraba (2011 – 2012: 33% shema mleka, 38% shema sadje&zelenjava), del lahko pripisujemo tudi krizi, saj shema sadja zahteva sofinanciranje.

Pregled spremljajočih aktivnosti v shemi sadja&zelenjave kaže, da prihaja do razhajanj glede meril, s katerimi bi dejansko izkazovali krepitev povezanosti kmetijstva in porabnikov. Lahko jih pojasnimo tudi z dejstvom, da je del sheme financiran nacionalno in zato ni predpisanih meril za izvajanje spremljajočih aktivnosti.

Ovira pri izvajanju je tudi velika obremenitev samih šol z naročanjem in fizično izvedbo razdeljevanja ter beleženja.

Pri shemi mleka je vedno bojazen, ker je določena točna količina po prisotnem otroku, da pride do delitve proizvoda kamorkoli – razdeljevanje, ki ni zastonj vpliva na kazalnike učinkovitosti in spremljajočih vplivov.

Tako so tendence, da bi se obe shemi združili in poenostavili, da bi bili bolj učinkoviti. Lahko bi imeli skupni administrativni okvir in enoten postopek za pridobitev sredstev.

Cilji

Različni ukrepi skupne kmetijske politike so z namenom, da se krepi kmetijstvo in ekonomična moč kmetij vključno z razvojem podeželja.

Namen prenove shem je sledeč:

  • Da bi se dolgoročno povečalo uživanje svežega sadja, zelenjave in minimalno obdelanih kmetijskih proizvodov in ponovno povezalo otroke in kmetije, jih vzgojiti, da bodo razumeli od kod prihaja hrana na način preko neposrednih izkušenj ob uživanju pridelkov in spremljajočih aktivnosti izobraževanja in osveščanja;
  • Prispevati  k stabilnemu trgu in osveščenim potrošnikom ter promovirati EU kmetijstvo;
  • Je eno od orodij s katerim prihajajo pridelki neposredno s kmetij majhnega obsega preko kratkoverižnih poti pri čemer ponovno spoznamo vlogo tradicionalnih poti prodaje, kar omogoča kmetijam razviti neizkoriščene »trge« (šole) in pridobiti pravično delitev končnega zaslužka – predvsem z zmanjšanim številom vmesnih prodajalcev in faz samega procesa.
  • Rešiti probleme, ki sicer nastajajo ob sedanjih shemah v luči večje učinkovitosti, izkoristljivosti  in poenostavitvi,  ko izvajamo razdelitve v šolah;

Kakorkoli: povezanost otrok, šol s kmetijami ima mnogo večje učinke kot samo vpliv na trg:

  • Ponovna povezanost otrok in lokalnih kmetij ima pozitiven vpliv na  socialno/izobraževalni in okoljske prednosti, saj se prekinejo neizmerno dolge transportne poti, pripomore k boljši lokalni ekonomični rasti,  in usposobi bodoče potrošnike (sedanji otroci so bodoči potrošniki), da prevzamejo aktivno vlogo pri ekonomičnem razvoju lokalnega območja, kjer bivajo.

Preko jasnih spremljajočih aktivnosti, ki združujejo in povezujejo vse člene in sektorje v verigi (kmetijstvo, zdravje, izobraževanje):

Potrebno je proučiti, kateri je najboljši pristop, da bi izobrazili in vzgojili otroke k boljšim prehranjevalnim navadam, odnosu do hrane (manj živilskih odpadkov) in okolja in spoštovanju lokalne skupnosti, ki ga obkroža. Da bi izbrali zdrav način življenja z namenom, da se zmanjšajo zdravstveni problemi povezani z neuravnoteženo prehrano in povečano porabo javnih sredstev zaradi zdravstvenih težav.

Različne možnosti - predlogi

Različne možnosti imajo dobre in slabe lastnosti, zato jih je potrebno umno pretehtati. Vendar pa se je potrebno zavedati, da so to dolgoročni ukrepi skupne kmetijske politike, ki se postavljajo za obdobje 2014 – 2020.

1)   Skupna kmetijska politika 2020

Povečati sredstva šolskih shem z 90 na 150 milijonov evrov in povečati sofinanciranje z 20/75% na 75/90% in vzpostaviti spremljajoča (izobraževalna) merila skladno z EU sofinanciranjem (trenutno so sofinancirani samo iz nacionalnega proračuna, javnega ali privatnega sektorja – različno po različnih državah članicah).

Proučiti nacionalne strategije posameznih držav članic, spremeniti predpise in izboljšati ciljno delovanje shem.

2)   Prilagoditev

Sinergija med shemama za mleko in shemo za sadje&zelenjavo, ki bo sledila ciljem skupne kmetijske politike 2020. Za tovrsten način je potreben temeljit pregled sheme šolskega mleka. Večja povezanost (sinergija) obeh shem bi se dosegla:

Skupna strategija za obe shemi, ciljni, skupni kazalniki komuniciranja (skupni posterji, kampanje), združitev administrativnih postopkov obeh shem (za pridobitev  pomoči, kontrole in drugih proizvodov);

Praktična sinergija, ki jo lahko posamezna država članica doseže pri organizaciji, logistiki distribucije živil, nadzoru in poročanju ter podobno;

Ta možnost tudi predvideva tudi implementacijo spremljajočih dejavnosti – meril za obe shemi s poudarkom na izobraževanju in osveščanju, ki naj bi povezalo otroke s kmetijstvom, hrano, lokalno skupnostjo in pridelovalci kot tudi okoljem (zmanjševanje odpadkov hrane),  ter prehrana/zdravje (uravnoteženo prehranjevanje in spremembe prehranskih navad – zdrav način prehranjevanja).

EU-komunikacijska kampanja predvideva prepoznavnost na področju programov  in promocije v luči zdravja, kmetijstva in fizične aktivnosti.

3)   Nov zakonodajni okvir

Potrebno proučiti ali bi postavitev popolnoma novega okvirja glede nabora kmetijskih proizvodov za otroke. Povezali bi najboljše elemente že obeh obstoječih shem vendar z večjim poudarkom na spremljajočih merilih, ki bi prispevala h krepitvi povezanosti otrok s kmetijstvom in širšim izobraževanjem (prehrana, živila-hrana, odpadki). Nov okvir (ukrep), ki bi bil za države članice prostovoljen in ciljno naravnan skozi nacionalno strategijo, bi bil lahko osnovan na dveh ključnih elementih in sicer:

* Distribucija proizvodov v šole, ki bi temeljila na temeljnih parametrih:

Distribucija sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov z možnostjo, da država članica uporabi del sredstev še za druge kmetijske proizvode (živila), ki temeljijo na tradiciji, kulturi prehranjevanja v luči nacionalnih smernic zdravega prehranjevanja.

* distribucija je zastonj za učence;

* Usmeritev (nazaj k posebnim spodbudam, olajšavam) v smeri distribucije  lokalnih/regionalnih in sezonskih proizvodov preko kratkih dobavnih poti in aktivne vključitve kmetij.

Spremljajoči ukrepi, ki se bodo izvajali skupaj z razdeljevanjem pridelkov oz. izdelkov, saj po znanstvenih ugotovitvah morajo potekati skupaj, da bi dosegli učinkovitost sheme, jo krepili in dosegli namen. Ukrepi bodo sofinancirani in bodo vključil tako starše,imeli naj bi jasno in  učitelje, kmetije in podobno. Delovali naj bi temeljito izobraževalno in ozaveščali, povezali otroke s kmetijstvom, hrano in pridelovalci, okoljem in lokalno skupnostjo. Fokus  bo na prehrano/zdravje (uravnotežena prehrana, zdrav način prehranjevanja – spreminjanje prehranskih navad) in okoljske vprašanja (zmanjševanje odpadkov pri hrani).

Originalen tekst – za poglobljene informacije (v angleškem jeziku):

http://ec.europa.eu/agriculture/consultations/school-children/consultation-paper_en.pdf

Anketa

Prosim, da izpolnite anketo na tem naslovu: anketa.

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 139, februar 2017

 

  • Zastopanje: Za spremembo zakonodaje s področja DDV
  • Svetovanje:  Uredite Gerke in se pripravite na vnos zbirne vloge
  • Promocija: Predstavite se na dogodkih Podeželje v mestu 2017
  • Zgledi vlečejo: Pri naložbah v kmetijstvu ne smeš hoteti preveč

Kupujmo domace

PEFC