English

Za razvoj slovenskega podeželja


Davki

Dohodnina - davek na dohodek iz primarne kmetijske in gozdarske dejavnosti

Obdavčevanje dohodkov iz kmetijske, gozdarske in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je opredeljeno v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). Najnovejše uradno prečiščeno besedilo (ZDoh-2-UPB7) je objavljeno v Uradnem listu RS št. 13/2011 z dne 28. februar 2011.

 

Kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost šteje tista dejavnost, ki je obdavčena po katastrskem dohodku. Velika večina naših kmetij ohranja tradicionalno obdavčitev po katastrskem dohodku.

 

Poleg tega imajo kmetije možnost, da se odločijo za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih dohodkov, ugotovljenih na podlagi vodenja enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva, ali pa na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

 

Konec leta 2010 je izšel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H), ki s 1. januarjem 2013 predvideva obvezno vključitev v knjigovodstvo, če skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega 7.500 evrov.

 


Pogosta vprašanja

Kaj se všteva v davčno osnovo pri različnih načinih ugotavljanja dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti?

1. Katastrski dohodek

 

Kmetiji, ki je obdavčena po katastrskem dohodku, se poleg katastrskega dohodka v davčno osnovo vštevajo še obdavčljiva plačila za ukrepe kmetijske politike. Za leti 2011 in 2012 se všteva 50 % prejetih neposrednih plačil, medtem ko so plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo in okoljska plačila oproščena plačila dohodnine. Pridelovalcem grozdja, ki ga predelajo v vino, se prišteje še dvakratnik katastrskega dohodka vinograda, čebelarjem pa pavšalna ocena dohodka na panj.

Investicijske podpore so v primeru obdavčitve po katastrskem dohodku oproščene plačila dohodnine in kmetija ima možnost uveljavljanja investicijskih olajšav v višini 30 % vlaganj.

 

2. Normirani odhodki

 

Normirane odhodke, ki so za kmetijsko in gozdarsko dejavnost določeni v višini 70 % prihodkov, sme uveljavljati kmetija, ki ne presega 42.000 evrov letnega prihodka na nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z naslova kmetijstva (če sta torej na kmetiji dva kmetijska zavarovanca, lahko znašajo skupni prihodki do 84.000 evrov).

 

Kmetiji, ki je obdavčena z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v davčno osnovo všteva 30 % prihodkov, kamor pa se poleg prihodkov od prodaje vštevajo tudi vsa plačila za ukrepe kmetijske politike (vključno z okoljskimi plačili in plačili za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo). Plačila dohodnine so oproščene investicijske podpore za naložbe v kmetijstvo in gozdarstvo.

Kmetija nima pravice do investicijske olajšave.

 

3. Dejanski dohodki

 

Kmetiji, ki ugotavlja dejanske prihodke in dejanske odhodke, se v davčno osnovo v celoti vštevajo vsi prihodki, torej tudi vsa plačila za ukrepe kmetijske politike. Uveljavljati si sme vse stroške materiala, storitev, amortizacije in najete delovne sile.

Investicijske podpore prikaže kot dolgoročne pasivne časovne razmejitve in ima možnost uveljavljanja investicijskih olajšav.

 


Kateri način je za kmetije najugodnejši?

Na vprašanje, kateri izmed možnih načinov ugotavljanja davčne osnove je za kmetijo najugodnejši, ni enotnega odgovora, pač pa je to odvisno od okoliščin na vsaki posamezni kmetiji. Glede na to, da Zakon o dohodnini dopušča več možnosti, jih velja pretehtati in se morda odločiti za prehod iz obdavčitve po katastrskem dohodku na obdavčitev po dejanskih dohodkih oziroma normiranih odhodkih.

 


Kaj mora storiti kmetija, ki se odloči za ugotavljanja davčne osnove na podlagi knjigovodskih podatkov?

Kmetija, ki se odloči za katero od oblik knjigovodstva, mora izbrati enega samega nosilca, ki postane zavezanec za celotno kmetijsko in gozdarsko dejavnost. V primeru, ko se kmetija ukvarja tudi z dopolnilnimi dejavnostmi, mora biti zavezanec obenem tudi nosilec teh dejavnosti. Kmetija, ki se odloči za vodenje knjigovodstva, mora voditi knjigovodstvo najmanj pet davčnih let. V tem času sme spreminjati način vodenja knjigovodstva, če so za to izpolnjeni pogoji. Kmetija lahko kadarkoli določi novega nosilca dejavnosti.

 

Kmetije morajo izbrani način ugotavljanja davčne osnove na podlagi knjigovodskih podatkov priglasiti pri davčnem organu. Zavezanci iz naslova kmetijske in gozdarske dejavnosti z izjavo določijo nosilca za vse dejavnosti na kmetiji. Davčni organ na podlagi priglasitve izda odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove v 30 dneh od prejema priglasitve. Nosilec začne z vodenjem knjigovodstva s prvim dnem naslednjega koledarskega leta po letu vročitve odločbe (torej le s 1. januarjem in ne kadarkoli med letom).

 

Izjava o davčnem statusu in rezidentstvu

 

V primeru spremembe ugotavljanja davčne osnove je treba izjavo skupaj s kopijo odločbe DURS poslati na ARSKTRP. Enako je treba storiti tudi ob zamenjavi nosilca kmetijskega gospodarstva po oddaji zbirne vloge v tekočem letu.

 

Do izjave o davčnem statusu in rezidentstvu lahko dostopate tukaj.

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 122, 2014

 

  • Tema meseca: Za pravična razmerja v verigi od njive do mize
  • Pogovor: Kmet rabi svojega zastopnika - Marjan Golavšek, podpredsednik KGZS
  • Aktualno: Katastrski dohodek ostaja enak
  • Nasveti:  Vaše pravice ob kontroli
  • Priloga: Ureditev odpadnih vod na podeželju