English

Za razvoj slovenskega podeželja


Zaposlovanje na kmetijah

Današnja zakonodaja, tako kot vsem drugim delodajalcem, tudi kmetom omogoča, da zaposlijo delavce za delo na svoji kmetiji. To pa seveda ne pomeni le zaposlovanja za delo v dopolnilnih dejavnostih kmetije (npr. turizem, razne domače obrti…), pač pa tudi za delo v glavni dejavnosti (npr. živinoreja, gozdarstvo…).

 

Ob tem je potrebno opozoriti, da mora kmet, tako kot vsi ostali delodajalci, spoštovati določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) ter še nekaterih drugih zakonov in podzakonskih predpisov, ki se posredno ali neposredno nanašajo na delovna razmerja.

Postopek pred sklenitvijo delovnega razmerja – zaposlitev družinskega člana

Vsakdo, ki želi zaposliti delavca, mora to objaviti na Zavodu za zaposlovanje RS. Ker se na kmetijah navadno odločajo za zaposlitev delavca, ki je dejansko v sorodstvenem razmerju z delodajalcem, je najprej predstavljen postopek pred sklenitvijo delovnega razmerja z družinskim članom, ki ni tako zapleten in predstavlja manj birokratskih obveznosti za delodajalca.

 

V skladu s 24. členom ZDR namreč obstajajo izjeme od objave prostega delovnega mesta med katerimi so tudi družinski člani, in sicer zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, partner v registrirani istospolni skupnosti, otroci, posvojenci, pastorki, oče, mati, očim, mačeha, posvojitelj ter bratje in sestre. Preden se z družinskim članom sklene pogodba o zaposlitvi, pa mora le-ta opraviti še zdravstveni pregled, kjer se ugotovi njegova zmožnost za delo.

 

Družinski člani so:
 

  • otrok do dopolnjenega 15. leta starosti oz. 18. leta starosti, če ni sam zavarovan,
  • po dopolnjenem 18. letu do dopolnjenega 26. leta starosti, če se redno šola,
  • zakonec ali zunajzakonski partner, razvezan zakonec, ki mu pripada preživnina, če ne izpolnjuje pogojev, da bi bil sam zavarovanec.

Obveznosti delodajalca pri sklenitvi delovnega razmerja z družinskim članom

  1. izdelava izjave o varnosti z oceno tveganja;
  2. napotitev bodočega zaposlenega na zdravstveni pregled;
  3. seznanitev zaposlenega z obveznostmi in pravicami delavca in delodajalca;
  4. sklenitev pogodbe o zaposlitvi;
  5. prijava zaposlenega v obvezna zavarovanja;
  6. skrb za varno opravljanje dela zaposlenega;
  7. zagotovitev primerne in varne opreme za opravljanje dela zaposlenega.

Postopek pred sklenitvijo delovnega razmerja – zaposlitev drugega delavca

V kolikor se kmet odloči za zaposlitev osebe, za katero ne velja izjema od obveznosti objave prostega delovnega mesta, pa mora delodajalec opraviti prijavo prostega delovnega mesta na Zavodu, in sicer z obrazcem »Prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela« (DZS – Obr. 0,48). Slednji je dostopen v papirnicah in knjigarnah, poleg tega pa tudi na spletnih straneh Zavoda. Prijavo je mogoče opraviti tudi prek spletnega obrazca, dostopnega na spletnih straneh Zavoda< ali preko spletnega portala eVEM. V prijavi je potrebno navesti vse zahtevane pogoje za opravljanje dela, predvsem pa rok za prijavo kandidatov, ki ne sme biti krajši od petih dni.

 

Po izteku roka za prijavo, delodajalec s prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, opravi razgovor oziroma kako drugače preizkusi znanja kandidatov, ki se zahtevajo za opravljanje dela, za katero se sklepa delovno razmerje. Po končanem izboru, delodajalec izbranega kandidata, na svoje stroške, napoti na zdravstveni pregled. Postopek pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi pa se konča, ko delodajalec kandidata seznani z vsemi pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela, ter mu ponudi v podpis pogodbo o zaposlitvi. Vse neizbrane kandidate pa mora delodajalec, v osmih dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom, obvestiti o neizbiri.

Obveznosti delodajalca pri sklenitvi delovnega razmerja z drugim delavcem

  1. izdelava izjave o varnosti z oceno tveganja;
  2. prijava prostega delovnega mesta na Zavodu za zaposlovanje;
  3. izvedba izbirnega postopka;
  4. napotitev bodočega zaposlenega na zdravstveni pregled;
  5. seznanitev zaposlenega z obveznostmi in pravicami delavca in delodajalca;
  6. sklenitev pogodbe o zaposlitvi;
  7. obvestilo neizbranim kandidatom o neizbiri;
  8. prijava zaposlenega v obvezna zavarovanja;
  9. skrb za varno opravljanje dela zaposlenega;
  10. zagotovitev primerne in varne opreme za opravljanje dela zaposlenega.

Zelo pomembno: sklenitev pogodbe o zaposlitvi

Tako kot drugi delodajalci, mora tudi kmet, ki želi nekoga zaposliti, pa četudi gre za družinskega člana, z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi v skladu z določbami ZDR, saj se tako izogne morebitni kazni zaradi »dela na črno«. V pogodbi o zaposlitvi morajo biti upoštevane vse obvezne sestavine, kot na primer določilo o plači, delovnem času, dopustu, trajanju pogodbe…, ki jih določa 29. člen ZDR.

Zavarovanje delavca

Kmet kot delodajalec nikakor ne sme pozabiti na prijavo delavca(ev) v obvezno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo ter zavarovanje za primer brezposelnosti. To mora storiti v osmih dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer z izpolnitvijo standardiziranega obrazca M1 ter s predložitvijo pogodbe o zaposlitvi.

 

V primerih, ko je potrebna tudi prijava po potrebi delavca na Zavodu, ko torej ne gre za izjeme od obveznosti objave, pa je potrebno priložiti še potrdilo o prijavljeni potrebi po delavcu na Zavodu (vendar pa to potrdilo ZZZS lahko pridobi tudi sam). Prijava se vloži neposredno ali posredno prek pošte na območni enoti ZZZS ali njeni izpostavi, pri kateri je zavezanec za plačilo prispevkov registriran. Lahko pa se vloži tudi prek spletnega portala eVEM.

 

Ko je prijava v zavarovanje uspešno opravljena, ZZZS posreduje delodajalcu potrdilo o prijavi podatkov o vseh prej naštetih zavarovanjih in o sklenitvi delovnega razmerja.

 

V zvezi s tem je potrebno opozoriti še na to, da se mora delodajalec pred prvo prijavo oseb v zavarovanje pri ZZZS vpisati kot zavezanec za prispevke.

Delodajalec pa je prav tako zavezan za prijavo družinskih članov delavca(ev), če so le-ti zavarovani prek njega.

Izjava o varnosti z oceno tveganja

Poleg vseh zgoraj omenjenih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, pa mora kmet upoštevati tudi določbe ZVZD. Ta od kmeta zahteva, da poskrbi za varnost in zdravje pri delu ter izdela izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Izjava o varnosti mora:

  1. vsebovati opis delovnega procesa,
  2. vsebovati oceno tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare, ter
  3. določati način in ukrepe za zagotavljanje varnosti.

Sestavljena mora biti v pisni obliki še pred zaposlitvijo delavca(ev) in sicer na podlagi ugotovitve možnih vrst nevarnosti in škodljivosti, ki delavcem pretijo pri delu na kmetiji ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. V kolikor se pojavijo nove nevarnosti ali pa spremembe tveganja že v času teka delovnega razmerja, pa jo je seveda potrebno dopolniti.

 

Opozoriti velja, da je potrebno pri načinu izdelave izjave o varnosti, njeni vsebini in podatkih na katerih temelji ocena tveganja spoštovati tudi druge podzakonske predpise, ki se nanašajo na delo na kmetiji (vsi so našteti na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve), predvsem pa Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja.

Razlika med na kmetiji zaposlenimi družinskimi člani in družinskimi člani, ki delajo na kmetiji

Ob vsem povedanem pa je potrebno opozoriti na razliko med družinskimi člani na kmetiji, ki so tam zaposleni v skladu z ZDR in družinskimi člani kmetije, ki zgolj delajo na kmetiji, so obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz kmetijske dejavnosti, niso pa na kmetiji zaposleni v skladu z ZDR. Slednji sicer ustvarjajo dohodek, ki pa je skupen in ne njihov osebni, kot bi to bila plača v primeru zaposlitve.

 

Razlika pa je vidna tudi pri prispevkih za zavarovanje, če kmetija vodi knjigovodstvo. Prispevki za zavarovanje in plače se v primeru zaposlenih družinskih članov upoštevajo v knjigovodskih evidencah kot strošek, medtem ko se prispevki družinskih članov kmetije, ki na kmetiji zgolj delajo in niso tam tudi zaposleni v knjigovodskih evidencah ne morejo upoštevati kot strošek.

Več informacij o tem, kako lahko na kmetiji zaposlite tujega sezonskega delavca, pa lahko preberete tukaj.

 

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 124, 2014

 

  • Tema meseca: Za več znanja na slovenskih kmetijah
  • Pogovor: Še vedno gre za prenos znanja - Anton Jagodic, Kmetijska svetovalna služba
  • Aktualno: Le iz zvestobe raste blagor
  • Nasveti:  Napotki za izvajanje agromelioracij
  • Priloga: Obvezna predhodna usposabljanja KOPOP