English

Za razvoj slovenskega podeželja


Meja med parcelami

V veliko primerih ni natančno določeno, kje natančno poteka meja med eno in drugo parcelo, kar posledično lahko pripelje do medsosedskih sporov. V nadaljevanju zato predstavljamo postopek ureditve meje ter postopek spreminjanja meja med posameznimi parcelami.

Pojem

Zakon o evidentiranju nepremičnin definira pojem meje kot več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Dodatno zakon pojasnjuje, da meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel.

Ureditev meje je postopek, s katerim določimo mejo med eno ali več parcelami na eni strani in vsemi ostalimi parcelami na drugi strani. Postopek ureditve meje izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev, nadalje pa se meja evidentira v upravnem postopku na Geodetski upravi RS v postopku evidentiranja urejene meje.

Strinjanje s predlagano mejo

Upravni postopek na območni izpostavi geodetske uprave, kjer parcela leži, se uvede na zahtevo lastnika, kateregakoli solastnika ali skupnega lastnika parcele in drugih subjektov, ki jih določa zakon. Če se lastniki strinjajo s predlagano mejo (kot predlagano mejo razumemo mejo, ki jo je predlagal geodet na mejni obravnavi in katera se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra), izda geodetska uprava odločbo o evidentiranju urejene meje.

 

Geodetska uprava izda odločbo na podlagi elaborata ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev in je priloženo zahtevi za evidentiranje urejene meje. Po dokončnosti odločbe vpiše geodetska uprava takšno mejo v zemljiški kataster kot urejeno mejo.

 

Urejena meja je meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončne upravne ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiško-katastrskih točk določene s predpisano natančnostjo. Urejena meja se nato na zahtevo lastnika parcele lahko označi v naravi z mejniki na podlagi podatkov zemljiškega katastra.

Nestrinjanje s predlagano mejo

Mejo lahko pokaže ali opiše (so)lastnik ene ali druge parcele; v tem primeru govorimo o pokazani meji. Če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, mora geodet lastnike parcel na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati razmejitve, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Pri tem jim mora pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov.

 

V kolikor meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da sprožijo sodni postopek ureditve meje. Lahko se zgodi, da lastnik v zakonsko določenem roku 30 dni od vročitve oziroma prejema poziva ne začne sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem. V takem primeru se šteje, da soglaša s potekom predlagane meje in geodetska uprava v skladu s to pravno domnevo odloči o zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje.

 

V nasprotnem primeru, torej ko lastnik v zakonsko določenem roku začne sodni postopek ureditve meje, se postopek evidentiranja urejene meje na geodetski upravi s sklepom prekine. Če se sodni postopek ureditve meje ustavi ali če se predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, se postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja. Postopek evidentiranja urejene meje se ustavi s sklepom, ko sodišče meritorno odloči o njeni ureditvi. Nov podatek se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški kataster in zemljiško knjigo.

Sprememba meje med parcelami

Meje parcele se lahko spreminjajo s parcelacijo, komasacijo ali z izravnavo meje. Spremenjena meja parcele se v zemljiškem katastru evidentira v upravnem postopku evidentiranja spremenjene meje parcele, ki se začne na podlagi zahteve upravičencev določenih z zakonom. Strokovna podlaga za uvedbo tega postopka je elaborat parcelacije, komasacije ali izravnave meje, ki ga pripravi geodetsko podjetje. O zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, komasacije ali izravnave meje, po skrajšanem upravnem postopku, odloči območna izpostava geodetske uprave, kjer nepremičnina leži.

Parcelacija

S pojmom parcelacija je definirana združitev parcel – oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice (torej združitev dveh ali več parcel, ki so v lasti enega ali več lastnikov, v eno parcelo) ali delitev parcele – oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele.

Komasacija

Komasacija pomeni zložitev več parcel, ki imajo različne lastnike, v komasacijski sklad in ponovno razdelitev teh parcel med prejšnje lastnike, tako da vsak izmed njih dobi čimbolj zaokroženo celoto. Pri tem pa razlika med skupno vrednostjo vloženih parcel in na novo pridobljenih parcel ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine.

 

Poznamo dve vrsti komasacij: (1) pogodbena komasacija je tista, ki se izvede na podlagi sklenjene pogodbe med lastniki, pri čemer morajo biti podpisi lastnikov na pogodbi notarsko overjeni, lastništvo pa se presoja po stanju v zemljiški knjigi ob overovitvi podpisa, ter (2) upravna komasacija je tista, ki se izvede na podlagi odločbe o komasaciji, izdane v upravnem postopku. V kolikor se komasacija izvaja na kmetijskih zemljiščih, je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih.

Izravnava meje

Za izravnavo meje gre, kadar se potek urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, spremeni, če se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje in se pri tem površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravnava, ne spremeni za več kakor pet odstotkov površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje, vendar ne več kakor za 500 kvadratnih metrov.

 

 

 

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 123, 2014

 

  • Tema meseca: Tradicionalno svež - sejem Agra
  • Pogovor: Slovenski kmet je odprt, prijazen, delaven in družaben - Anton Perko, član sveta KGZS
  • Aktualno: Predlog ukrepov novi vladi
  • Nasveti:  Kako zaposliti tujega sezonskega delavca