English

Za razvoj slovenskega podeželja


Kaj moram vedeti, da zavarujem svoje pravice po prejemu upravnega akta?

Ker se v življenju velikokrat srečujemo z upravnimi postopki ali posebni upravnimi postopki, želimo opozoriti na določene pravice in obveznosti strank teh postopkov. Upravni postopek se na področju kmetijstva uporablja npr. pri odločanju o dodelitvi neposrednih plačil, inšpekcijskih pregledih, v določenem delu v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči…

V kolikor z drugim materialnim predpisom ni posebej določeno, da se uporablja posebni upravni postopek, ki ga določa Zakon o kmetijstvu (ZKme-1), se za vsa vprašanja postopka pred upravnimi organi uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Postopek pred upravnim sodiščem pa ureja Zakon o upravnem sporu. V nadaljevanju se z razlago nekaterih institutov osredotočamo na splošni upravni postopek.

Osnovni pojmi:

  • upravni organ – npr. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ministrstva, občina, davčna uprava…;
  • upravni postopek – odločanje upravnih organov o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb;
  • odločitev upravnega organa – upravni organi o vloženih vlogah odločajo z odločbami in sklepi in sicer na prvi ali na drugi stopnji:
    1. upravna enota (prva stopnja)  -  resorno ministrstvo (druga stopnja)
    2. ARSKTRP (prva stopnja) - MKGP (druga stopnja)
    3. občinski svet (prva stopnja) – župan (druga stopnja);
  • upravni spor – zagotavljanje sodnega varstva posameznikov ali organizacij proti odločitvam upravnih organov.

Po prejemu odločbe

Ko prejmemo odločitev upravnega organa (odločbo ali sklep), ki nam je bila osebno vročena, je pomembno, da si skrbno zabeležimo datum, ko smo akt prejeli. Datum osebnega prejema odločbe je v primeru, da se z odločitvijo upravnega organa ne strinjamo, zelo pomemben, saj le tako lahko pravilno določimo rok, do katerega se lahko vloži pritožbo. Ob tem je potrebno posebej opozoriti na t.i. vročitev po ZUP. V kolikor nam vročevalec (poštar) npr. zaradi naše odsotnosti upravnega akta ne more vročiti, v poštnem predalčniku pusti obvestilo o tem, kje lahko upravni akt v 15 dneh prevzamemo. V takih primerih velja vročitev za opravljeno ob prevzemu upravnega akta na pošti. V kolikor upravnega akta v 15 dneh ne prevzamemo, nam ga vročevalec pusti v hišnem predalčniku in osebna vročitev, brez našega podpisa, velja za opravljeno.

Vročanje po ZKme-1

Ob tem je potrebno opozoriti na posebno ureditev vročanja odločb in sklepov po ZKme-1. Odločbe in sklepi organa prve stopnje s področja ukrepov kmetijske politike, razen odločb o vračilu sredstev in posamični akti iz naslova vodenja evidence imetnikov rejnih živali in evidence rejnih živali, se vročajo z navadno vročitvijo, pri čemer se šteje, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme, ki je navaden na odločbi ali sklepa. Od dneva opravljene vročitve začne teči 15 dnevni rok za vložitev pritožbe. Dejansko to pomeni, da ima stranka možnost vložitve pritožbe zoper odločbo v roku 35 dni od datuma odpreme odločbe ali sklepa.

Stranka lahko pisno obvesti pristojni prvostopni organ, da odločbe ali sklepa ni prejela, v roku 30 dni od datuma, do katerega morajo biti izdane odločbe za posemezen ukrep. Sledi ponovno vročanje po ZUP.

Kako se štejejo roki?

V rok se ne všteva dan vročitve, ampak začetek teka roka predstavlja prvi naslednji dan po vročitvi. Začetek teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki oziroma dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji. Če pa je zadnji dan roka nedelja, praznik ali kakšen drug dan, ko organ ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Navadno je v upravnih postopkih rok za vložitev pritožbe 15 dni. Npr. odločbo o neposrednih plačilih prejmem v petek 03.07.2009. Petnajst dnevni rok začne teči v soboto 04.07.2009 in se izteče v soboto 18.07.2009. Ker je sobota dan, ko organ ne dela, lahko pritožbo vložim prvi naslednji delovni dan, ki pa je ponedeljek 20.07.2009.

Razlogi za pritožbo

Najpomembnejši razlogi za pritožbo so:

  1. pri izdaji odločbe je bil materialni predpis napačno uporabljen ali sploh ni bil uporabljen;
  2. dejansko stanje je bilo napačno ali nepopolno ugotovljeno;
  3. kršena so bila pravila postopka.

Stroški, ki nastanejo ob vložitvi pritožbe

Za vložitev pritožbe je potrebno v skladu z Zakonom o upravnih taksah plačati takso, ki trenutno znaša 14,18 EUR. Takso se plača s položnico ali s pomočjo spletne banke z nakazilom na transakcijski račun, ki je naveden v pravnem pouku.

Odločanje o pritožbi

Pritožbo se pošljemo ali podamo ustno na zapisnik pri organu, ki je o zadevi odločal na prvi stopnji. Za samo reševanje pa je pristojen drugostopenjski organ – navadno resorno ministrstvo. V pritožbi lahko navajamo nova dejstva in nove dokaze, vendar jih organ upošteva kot pritožbene razloge le, če so obstajali v času odločanja, pa jih iz upravičenih razlogov nismo mogli predložiti ali navesti v obravnavi. V pritožbi ni mogoče uveljavljati novih zahtevkov, če jih nismo uveljavljali v samem postopku.

Molk organa

Glede na določbe zakona naj bi drugostopenjski organ o pritožbi odločil najkasneje v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Ob tem naj poudarimo, da je rok za odločitev o pritožbi instrukcijski rok, kar pomeni, da v primeru prekoračitve roka za organ ne nastanejo pravne posledice.

 

Ima pa v takih primerih stranka oziroma pritožnik možnost, da uporabi institut molka organa. To pomeni, da ima stranka potem, ko se organ na njen poziv naj v dodatno postavljenem roku odloči ne odzove, možnost, da se obnaša kot, da je bila njena pritožba zavrnjena. Tako lahko brez odločitve drugostopenjskega organa vloži tožbo na upravno sodišče. Vsi se zavedamo, da v praksi zaradi velikega števila postopkov, o pritožbah navadno ni odločeno znotraj instrukcijskega roka, zato je pomembno, da vsaka stranka oziroma pritožnik pozna svoje pravice v okviru zakonskih možnosti.

Pritožba po ZKme-1

Opozoriti je potrebno na posebno ureditev pritožbe po ZKme-1. Pritožbo se pisno vloži pri prvostopnemu organu. Pritožba zoper odločbo iz naslova ukrepov kmetijske politike in pritožba zoper odločbo o zasegu varščine ne zadrži njene izvršitve. Prvostopni organ mora pritožbo nato preveriti po vseh procesnih predpostavkah in jo najkasneje v dveh mesecih od njenega prejema odstopiti drugostopnemu organu, v kolikor izpodbijane odločbe sam ne nadomesti z novo odločbo. Drugostopni organ mora izdati odločbo najkasneje v dveh mesecih od prejema popolne pritožbe in dokumentov.

Odločitev pritožbenega organa

Po prejemu odločitve pritožbenega organa je pomembno, da se seznanimo z izrekom in obrazložitvijo odločbe. Iz pouka o pravnem sredstvu izhaja, da imamo v kolikor se zaradi utemeljenih razlogov z odločitvijo ne strinjamo, 30 dni časa, da sprožimo upravni spor. Za štetje rokov velja enako, kot je opisano zgoraj. Tožbo zoper akt, s katerim je bilo odločeno o moji pravici, obveznosti ali pravni koristi vložimo na Upravno sodišče RS in sicer glede na naše stalno prebivališče. Pri odločanju o vložitvi tožbe je potrebno upoštevati nasvete strokovnjakov in stroške, ki ob tem nastanejo. Ob vložitvi tožbe na upravno sodišče je potrebno plačati sodno takso, ki trenutno znaša 148 EUR.

 

 

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 121, 2014

 

  • Tema meseca: Ukrep PRP - pomoč mladim prevzemnikom
  • Pogovor: Novi člani so vedno dobrodošli - Rok Damijan, predsednik ZSPM
  • Aktualno: Sanacija žledoloma
  • Nasveti:  Nova spoznanja v prehrani prašičev