English

Za razvoj slovenskega podeželja


Solastnina in delitev solastnine

O solastnini govorimo, kadar ima dvoje ali več oseb v lastnini isto stvar npr. zemljišče, stanovanje, kmetijo… Razmerje, ki nastane med solastniki, ima nekatere posebnosti, ki so obširneje opisane v nadaljevanju.

Kaj je solastnina?

Stvarnopravni zakonik določa, da ima lahko več oseb (imenujemo jih solastniki) solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari. Del vsakega izmed njih je določen v sorazmerju s celoto; ta delež se izraža v odstotku ali ulomku, predstavlja pa idealni delež. Če solastniški deleži niso določeni, se domneva, da so enaki. Pri solastninskem deležu se ne ve, čigav je posamezni del, pač pa ima vsak solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati  sorazmerno svojemu idealnemu deležu, pri čemer ne sme kršiti pravice drugih solastnikov. Solastnik prosto razpolaga s svojim deležem brez soglasja drugih solastnikov.

Predkupna pravica solastnikov

Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. Če ostali solastniki te pravice ne izkoristijo, se delež lahko proda drugim osebam, vendar po isti ceni in pod istimi pogoji. Če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem.

Upravljanje s stvarjo v solastnini

Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini. Stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev.

Delitev solastnine - kdaj in kako

Vsak od solastnikov lahko v vsakem času zahteva delitev solastnine, razen v neprimernem času. Solastnik se tej pravici ne more odpovedati za vselej, lahko pa se ji odpove za določen čas, pri čemer njegova odpoved zavezuje tudi njegove pravne naslednike. 

 

Največkrat se solastniki sporazumno dogovorijo o načinu delitve stvari. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o delitvi sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. V kolikor fizična delitev stvari v naravi ni mogoča, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (kar imenujemo tudi civilna delitev). 

 

Možno je tudi, da eden izmed solastnikov stvar prevzame in izplača ostale solastnike po ceni, ki jo določi sodišče. Solastnik, ki je na takšen način dobil stvar ali del stvari, pridobi lastninsko pravico na stvari s pravnomočnostjo odločbe. Drugim solastnikom mora izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, skupaj z obrestmi. Drugi solastniki imajo do celotnega poplačila na stvari zakonito zastavno pravico.

 

 

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 122, 2014

 

  • Tema meseca: Za pravična razmerja v verigi od njive do mize
  • Pogovor: Kmet rabi svojega zastopnika - Marjan Golavšek, podpredsednik KGZS
  • Aktualno: Katastrski dohodek ostaja enak
  • Nasveti:  Vaše pravice ob kontroli
  • Priloga: Ureditev odpadnih vod na podeželju