English

Za razvoj slovenskega podeželja


Služnost

Institut služnosti je urejen v Stvarnopravnem zakoniku kjer je določeno, da je služnost pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari. Poznamo dve kategoriji služnosti: Pri osebnih služnostih je služnostni upravičenec določena oseba in je služnost zato neprenosljiva. Med take spada užitek, raba in služnost stanovanja. Prav tako pa je mednje mogoče šteti tudi služnost v javno korist. Druga vrsta pa so stvarne služnosti. Te so ustanovljene v korist določene nepremičnine, zato se lahko prenašajo skupaj z lastninsko pravico na nepremičnini.

Stvarna služnost

Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), da za njene potrebe izvršuje določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahteva od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer smel izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepremičnine nasproti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine.

Nastanek stvarne služnosti

Služnost lahko nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa.

 

Za priposestvovanje je potrebno dejansko izvrševanje služnosti v dobri veri 10 let ali dejansko izvrševanje, brez oporekanja lastnika 20 let. Priposestvovanje pa ni mogoče v naslednjih primerih:
 

  • lastnik gospodujoče nepremičnine je zlorabljal zaupanja lastnika ali neposrednega uporabnika služeče nepremičnine,
  • lastnik gospodujoče nepremičnine je služnost izvrševal s silo ali zvijačo ali
  • služnost je bila dovoljena do preklica.

 

Kadar se stvarna služnost ustanovi na podlagi pravnega posla, je med lastnikom gospodujoče in lastnikom služeče nepremičnine navadno doseženo soglasje o ustanovitvi služnosti. Ta način ustanovitve služnosti je v praksi tudi najbolj priporočljiv, saj med lastniki, zaradi doseženega soglasja v pogodbi o ustanovitvi služnosti, ne prihaja do sporov. Vendar pa to ni edini način ustanovitve stvarne služnosti na podlagi pravnega posla. Stvarna služnost je namreč lahko ustanovljena tudi z oporoko. Pri tem je, ne glede na obliko pravnega posla, s katerim se ustanovi stvarna služnost, potreben tudi vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo, ki se lahko izvrši na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila. Šele z vpisom v zemljiško knjigo se namreč šteje, da je stvarna služnost na podlagi pravnega posla tudi nastala.

 

Stvarna služnost lahko nastane tudi na podlagi sodne ali upravne odločbe. Do takega nastanka navadno pride, kadar lastnik gospodujoče nepremičnine ne more uporabljati brez nastanka stvarne služnosti na služeči nepremičnini ter ne pride do dogovora med obema lastnikoma, hkrati pa takšen nastanek predvideva zakon.

 

Nujna pot je najbolj razširjena oblika stvarne služnosti, ki nastane z odločbo sodišča. Njen namen je, da se vsakemu lastniku nepremičnine ustvarijo pogoji za uživanje te nepremičnine. Slednje vključuje predvsem možnost dostopa do nepremičnine in priključitve na komunalna omrežja.

 

Kot primer ustanovitve stvarne služnosti z upravno odločbo pa naj navedemo komasacijo. Komasacija v grobem pomeni, da se na nekem območju vsa zemljišča zložijo v celoto in nato ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da vsak dobi čimbolj zaokroženo celoto. In kot posledica tega, se včasih pojavi potreba po ustanovitvi stvarne služnosti. Slednja se ustanovi z odločbo o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku.

 

Ne glede na vrsto nastanka stvarne služnosti je potrebno poudariti, da mora biti vsebina stvarne služnosti čim bolj natanko opredeljena.

Trajanje stvarne služnosti

Stvarna služnost je lahko ustanovljena za nedoločen ali določen čas. Lahko pa se ustanovi tudi le za določen letni čas. V slednjem primeru služnost sicer ni časovno omejena, vendar pa se lahko izvršuje le ob točno določenem času (na primer le pozimi). Seveda pa omejitev ni vezana le na koledarske letne čase. Izvrševanje stvarne služnosti je lahko vezano tudi na točno določen dan v letu ali pa na neko značilno obdobje (na primer v času košnje, žetve,…).

Varstvo stvarne služnosti

Služnostni upravičenec ima za varstvo svoje pravice služnosti najprej na voljo splošna sredstva, namenjena varstvu pravic. Pri tem imamo v mislim predvsem samopomoč, kot jo dovoljuje veljavna zakonodaja. Zakon pa predvideva tudi prav posebno varstvo, namenjeno varovanju služnosti. To je tožba na varstvo služnosti, ki jo je mogoče naperiti proti vsakomur, ki posega v služnostno pravico služnostnega upravičenca.

Zakon pozna tudi tožbo na ugotovitev služnosti. Vendar pa je pri tej tožbi potrebno poudariti, da pravzaprav ne gre toliko za varstvo služnosti, pač pa za ugotovitev, da je služnost nastala. Seveda pa lahko na podlagi vložene tožbe lastnik gospodujoče nepremičnine predlaga vpis zaznambe spora v zemljiški knjigi. Tako se zavaruje pred negativnimi posledicami učinkovanja načela zaupanja v zemljiško knjigo.

Prenehanje stvarne služnosti

  • na podlagi pravnega posla (veljaven pravni posel in izbris iz zemljiške knjige);
  • z odločbo (sodno ali upravno);
  • na podlagi zakona;
  • z združitvijo (lastnik gospodujoče in služeče stvari postane ista oseba).

 

 

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 124, 2014

 

  • Tema meseca: Za več znanja na slovenskih kmetijah
  • Pogovor: Še vedno gre za prenos znanja - Anton Jagodic, Kmetijska svetovalna služba
  • Aktualno: Le iz zvestobe raste blagor
  • Nasveti:  Napotki za izvajanje agromelioracij
  • Priloga: Obvezna predhodna usposabljanja KOPOP