English

Za razvoj slovenskega podeželja


Razlastitev

Razlastitev je poseg v lastninsko pravico in pomeni odvzem lastninske pravice v javno korist proti odškodnini ali nadomestilu v naravi. Pri gradnji javne infrastrukture, npr. ceste, je lastninska pravica posameznika na nepremičnini tako omejena, da nepremičnine sploh ne more več uporabljati - v tem primeru je lastnika smiselno razlastiti. Lastninska pravica je kot temeljna človekova pravica zajamčena že z Ustavo Republike Slovenije in zato so razlogi ter postopek prisilnega odvzema le-te natančno in strogo predpisani v zakonu. Zakon o urejanju prostora kot splošni zakon določa pogoje za razlastitev, pri čemer posamezni področni zakoni (Zakon o javnih cestah, Zakon o prostorskem načrtovanju) še posebej urejajo specifike.

Javna korist

Za razlastitev mora biti izkazana javna korist, ki je tudi namen razlastitve. Javna korist je izkazana v primerih, ko je razlastitev predvidena za namene gradnje objektov oziroma zemljišč, ki so namenjeni gospodarski javni infrastrukturi, obrambi države, državnim rezervam, varnosti državljanov ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poleg tega je javna korist izkazana, ko gre za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč za potrebe izvajanja javnih služb na področju zdravstva, vzgoje, šolstva, kulture, znanosti in raziskovanja ter socialnega varstva, razlastitev pa je mogoča tudi v primerih gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj.

Postopek razlastitve

Kdo sta stranki v postopku razlastitve? Za razlastitvenega upravičenca šteje država ali občina, odvisno za kakšen namen gradnje se izvaja razlastitev. Nasprotna stranka, razlastitveni zavezanec, je fizična ali pravna oseba, ki ima v lasti nepremičnino, ki je predmet razlastitve. Razlastitveni upravičenec mora lastniku, razlastitvenemu zavezancu, najprej poslati pisno ponudbo za odkup nepremičnine. Lastnik mora na ponudbo odgovoriti ali se dogovoriti o drugačnih pogojih odkupa v 30 dneh po vročitvi ponudbe; če v tem času ne odgovori, ali ponudbo zavrne, lahko država ali občina začne postopek za razlastitev z vložitvijo zahteve po razlastitvi. Obvezna sestavina zahtevka je razlastitveni elaborat z utemeljitvijo javne koristi in z obrazložitvijo pravne podlage ter izvleček iz ustreznega prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev.

Postopek na upravni enoti

Celoten postopek razlastitve vodi upravna enota in sicer ga izvede v dveh fazah:

  1. V prvi fazi upravna enota izda odločbo o začetku razlastitvenega postopka, v kateri na podlagi razlastitvenega elaborata ugotovi ali je javna korist izkazana in odloči o uvedbi postopka razlastitve. Postopek razlastitve se zaznamuje v zemljiški knjigi, na podlagi česar se omeji promet z nepremičnino. To pomeni, da vse dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, ni dopusten promet z nepremičnino; dovoljena je le prodaja razlastitvenemu upravičencu ali prodaja tretji osebi, če se razlastitveni upravičenec s tem strinja.
  2. V drugi fazi razlastitvenega postopka se izda odločba o razlastitvi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca. Zoper odločbo o razlastitvi se razlastitveni zavezanec lahko pritoži na drugostopni organ – ministrstvo pristojno za okolje in prostor.

Odškodnina

Razlaščenemu lastniku pripada ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Odškodnina za odvzeto nepremičnino obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in vse stroške povezane z razlastitvijo (npr. selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve, morebitna zmanjšana vrednost preostale nepremičnine). Vrednost nepremičnine se določi po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa o razlastitvi, ocenjujejo pa jo lahko pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženi cenilci gradbene in kmetijske stroke ter cenilci nepremičnin s certifikatom Agencije RS za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij. V primeru, da razlaščenec noče sprejeti odškodnine, lahko razlastitveni upravičenec izpolni svojo obveznost s položitvijo odškodnine pri sodišču.

Nadomestilo v naravi

Kadar gre za nadomestilo v naravi, je v zakonu določen en sam kriterij. Razlaščencu pripada nepremičnina, ki ima enako vrednost. Ob tem je v zakonu določen še dodatni pogoj - nepremičnina mora biti primerna. Glede na takšno zakonsko ureditev je pri presoji primernosti nadomestne nepremičnine v prvi vrsti pomembna dejanska raba nepremičnine (npr. stavbno zemljišče, kmetijsko zemljišče z rabo njiva, travnik…).

 

V zvezi z odškodnino ali nadomestilom v naravi mora upravna enota najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi pozvati razlastitvenega zavezanca in upravičenca, da skleneta medsebojni sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu v naravi. V kolikor v roku dveh mesecev po pozivu upravne enote sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu še ni sklenjen, lahko razlastitveni upravičenec ali razlaščenec vloži predlog za odmero odškodnine oziroma določitev nadomestila v nepravdnem postopku na sodišču. Odškodnino in vse stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec.

Težave v praksi

V zvezi z razlastitvijo se v praksi pojavljajo različne težave. V kolikor je infrastruktura na zemljišču že postavljena in za njen obstoj obstaja tudi pravna podlaga (pogodba ali odločba državnega organa), to pomeni, da je bila razlastitev nekoč že izvedena. Posledično ni mogoče zahtevati odškodnine po sklenitvi pogodbe, v kateri je lastnik razlaščene nepremičnine podal svoje soglasje za odkup te nepremičnine, oziroma po dokončnosti in pravnomočnosti odločbe, s katero je bila razlastitev izvedena, pa lastnik nepremičnine ni uveljavljal pravnih sredstev ali je to storil neuspešno. V praksi pa se pojavljajo tudi primeri, ko na zemljišču že obstaja gospodarska javna infrastruktura, vendar postavitev le-te ni bila nikoli pravno urejena, torej ne obstaja niti pogodba, niti odločba o razlastitvi ali drug pravni akt. V tem primeru je prav, da se zadeve pravno uredijo, seveda tudi z ustrezno odškodnino.

 

 

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 125,  december 2014

 

  • Tema meseca: Znanje in inovacije za delovna mesta v kmetijstvu in na podeželju
  • Pogovor: Številne dejavnosti dajejo pestro ponudbo - Boris Uranjek, inovativni mladi kmet 2014
  • Aktualno: Ko vreme kroji kmetijsko usodo
  • Nasveti:  Ko za prodano blago ni plačila
  • Priloga: Nove označbe - prednost za domače izdelke