English

Za razvoj slovenskega podeželja


Promet s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi

Za nakup in prodajo kmetijskih zemljišč in gozdov veljajo posebni pogoji in določene omejitve, ki jih morajo tako prodajalci kot tudi kupci upoštevati.

Pojem

S prometom kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov je mišljena njihova prodaja ali nakup. Če je parcela po namenski rabi opredeljena kot kmetijsko ali gozdno zemljišče, je potrebno upoštevati poseben postopek prometa, ki ga urejata Zakon o kmetijskih zemljiščih in Zakon o gozdovih . Namensko rabo zemljišča (stavbno, kmetijsko ali gozd) se lahko preveri na občini, na območju katere nepremičnina leži.

Ponudba in sprejem ponudbe

Prodajalec vloži ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda v treh izvodih na upravno enoto na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki so predmet prodaje. Upravna enota nato ponudbo objavi na oglasni deski in na e-portalu. Ponudba visi na oglasni deski 30 dni, v tem času pa lahko vsi zainteresirani kupci pošljejo prodajalcu in upravni enoti pisno izjavo o sprejemu ponudbe. V primeru, da zemljišča prodajajo solastniki, se izjavo o sprejemu ponudbe pošlje vsem solastnikom (prodajalcem) in upravni enoti. Izjava o sprejemu ponudbe se pošlje s priporočeno poštno pošiljko s povratnico.

 

Poudariti je potrebno, da izjava o sprejemu ponudbe zavezuje sprejemnika ponudbe, torej zainteresiranega kupca. Sprejemnik ponudbe lahko od ponudbe odstopi samo na podlagi sporazuma s prodajalcem; ob tem mora svoj odstop od ponudbe poslati priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti. Od trenutka, ko kupec sprejme ponudbo, je le-ta zavezujoča tudi za prodajalca; prodajalec je vezan na svojo ponudbo in zato zemljišča ne more prodati nekomu, ki ponudbe ni sprejel. Če nihče v 30-dnevnem roku ne sprejme ponudbe, mora prodajalec, če še vedno želi prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, svojo ponudbo ponoviti.

Sklenitev prodajne pogodbe

Prodajalec na ponudbi navede, katera zemljišča želi prodati. Načeloma velja, da se enemu kupcu prodajo vsa zemljišča, ki so našteta na ponudbi. Kupec in prodajalec za ponujena kmetijska zemljišča, kmetijo ali gozd skleneta prodajno pogodbo, ki mora biti v predmetu pogodbe in ceni enaka prodajalčevi ponudbi. Stranke se morajo zavedati, da upravna enota ne bo odobrila pogodbe, na kateri ji navedena drugačna cena ali navedene druge parcele, kot so bile dane v ponudbi.

Odobritev pravnega posla

Po sklenitvi prodajne pogodbe je potrebno na upravni enoti vložiti vlogo za odobritev pravnega posla; rok za vložitev vloge je 60 dni od preteka roka za sprejem ponudbe. Če v zakonsko določenem roku vloga za odobritev pravnega posla ni posredovana na upravno enoto, je potrebno ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda ponoviti. Upravna enota z odločbo odobri pravni posel, če so izpolnjeni in upoštevani vsi zakonski pogoji; v nasprotnem primeru se odobritev zavrne.

Kdaj odobritev ni potrebna

Odobritev pravnega posla pa ni vedno potrebna. To velja za primere, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije in sicer za promet med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, nadalje med solastnikoma, kadar je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija v lasti dveh solastnikov in na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Odobritev tudi ni potrebna, ko gre za promet na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, v primerih, ko je predmet pogodbe kmetijsko zemljišče ali gozd, na katerem stoji objekt (stavbišče in funkcionalno zemljišče) ter v okviru kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij. V vseh naštetih primerih izda upravna enota potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna.

Prednostni upravičenci

Za promet s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdom veljajo tudi posebne določbe glede prednostnih upravičencev. Kupci s prednostno pravico po vrstnem redu so:
 

  • solastnik,
  • kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj (kmet mejaš),
  • zakupnik zemljišča, ki je naprodaj,
  • drug kmet,
  • kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti,
  • Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.

V primeru, da je znotraj posamezne skupine prednostnih upravičencev več oseb, ima prednost:
 

  • kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost,
  • kmet, ki zemljišče sam obdeluje,
  • kmet, ki ga določi prodajalec.

 

Če prodajalec ne upošteva prednostne pravice posameznih prednostnih upravičencev, ki imajo prednostno pravico (torej lastnik s prednostnim upravičencem noče skleniti prodajne pogodbe), ga lahko prednostni upravičenec toži na sklenitev pogodbe.

Nakup gozda

Omenimo še nekaj posebnosti, ki veljajo pri prometu z gozdnimi parcelami; nanašajo se na prednostne upravičence. Prednostni upravičenci pri nakupu gozdov so:
 

  • Republika Slovenija, če gre za varovalne gozdove ali za gozdove s posebnim namenom,
  • lokalna skupnost pri gozdovih s posebnim namenom,
  • lastnik katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja in
  • lastnik katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.

 

 

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 122, 2014

 

  • Tema meseca: Za pravična razmerja v verigi od njive do mize
  • Pogovor: Kmet rabi svojega zastopnika - Marjan Golavšek, podpredsednik KGZS
  • Aktualno: Katastrski dohodek ostaja enak
  • Nasveti:  Vaše pravice ob kontroli
  • Priloga: Ureditev odpadnih vod na podeželju