English

Za razvoj slovenskega podeželja


Pogodba o dosmrtnem preživljanju

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je urejena v VI. poglavju Obligacijskega zakonika. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik (preživljavec)  zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika, drugi pogodbenik (preživljanec) pa izjavi, da mu zapušča vse svoje premoženje ali del premoženja.

Katere so glavne značilnosti pogodbe?

  • Za stranke pogodbe ni nujno, da so v sorodstvenem razmerju;
  • soglasje ostalih potomcev – zakonitih dedičev ni potrebno;
  • premoženje preide ob smrti preživljanca;
  • preživljavec se zaveže preživljati preživljanca do smrti slednjega;
  • preživljanec razpolaga s svojim trenutnim premoženjem;
  • pogodbo mora sestaviti notar.

Predmet pogodbe

Premoženje s katerim preživljanec razpolaga lahko predstavljajo  nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za njihovo rabo ter tudi druge premičnine ali premoženjske pravice. Pomembno je poudariti, da je izročitev premoženja odložena do preživljančeve smrti, kar pomeni, da preživljavec pridobi lastninsko pravico na premoženju preživljanca šele z njegovo smrtjo.

Stranke pogodbe

Stranke pogodbe o dosmrtnem preživljanju so lahko tako fizične kot tudi pravne osebe, pri čemer pa na strani preživljanca lahko nastopajo le fizične osebe. Pogodbo je mogoče skleniti tudi v korist več preživljancev, pri čemer gre v primeru, da na strani preživljancev nastopata zakonca, ob smrti enega od njiju, celotna renta drugemu še živečemu zakoncu. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je navadno sklenjena med preživljancem in preživljalcem, vendar pa jo je možno skleniti tudi v korist tretjega kar pomeni, da se en pogodbenik zaveže, da bo prenesel premoženje, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe, na drugega pogodbenika, če bo drugi pogodbenik preživljal nekoga tretjega.

Za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa ni pogoj sorodstveno razmerje, kot je to določeno pri izročilni pogodbi. Prav tako tudi ni potrebno soglasje potomcev oz. zakonca preživljanca. Bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je namreč v odplačnosti, saj se eden od pogodbenikov zaveže za preživljanje, drugi pa za prenos svojega premoženja.

Pogodba v obliki notarskega zapisa

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa ter mora vsebovati dovoljenje preživljanca za vpis lastninske pravice preživljavca na nepremičninah  v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Smiselno je tudi, da pogodba vsebuje še prepoved odsvojitve in odtujitve premoženja (prepoved razpolaganja s premoženjem) v korist preživljavca. Medtem, ko preživljavec lahko predlaga vpis lastninske pravice na nepremičninah v zemljiško knjigo šele s smrtjo preživljanca, lahko vpis prepovedi razpolaganja s premoženjem v zemljiško knjigo predlaga že ob sklenitvi pogodbe. S slednjim se preživljavec izogne morebitnim kasnejšim odsvojitvam premoženja s strani preživljanca.

Preživljavčeva odgovornost za dolgove

Glede odgovornosti za preživljančeve dolgove zakon določa, da preživljavec niti v času do preživljančeve smrti niti po njej, ni odgovoren za njegove dolgove. Mogoče pa se je s pogodbo o dosmrtnem preživljanju dogovoriti, da za določene preživljančeve obveznosti prevzame odgovornost preživljavec. Bistveno je, da dolgovi obstajajo že ob sklenitvi pogodbe in niso nastali šele po njej.

Načini prenehanja pogodbe

Pogodba o dosmrtnem preživljanju preneha:
 

  • s sporazumom med pogodbenikoma, ki pa mora določiti vse medsebojne pravice in obveznosti po razvezi pogodbe (morebitno vračanje denarne rente s strani preživljanca, vrnitev izdatkov za hrano, obleko in podobno, ki jih je preživljavec imel,…);
  • na zahtevo enega izmed sopogodbenikov, če drugi ne izpolnjuje svojih obveznosti;
  • s smrtjo preživljavca, če njegovi dediči ne želijo ali ne morejo prevzeti obveznosti iz pogodbe.

Kadar pa se razmere tako spremenijo, da izpolnitev pogodbe postane otežena, vendar pogodbenika ne želita prekiniti pogodbe, lahko predlagata spremembo pogodbe. Spremembo pogodbe se lahko zahteva preko sodišča, ki na zahtevo enega od pogodbenikov in ob upoštevanju vseh okoliščin, v kolikor je to mogoče, na novo uredi pogodbeno razmerje.

 

Opozoriti je še potrebno, da v kolikor je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaščitena kmetija, potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

 

 

 

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 125,  december 2014

 

  • Tema meseca: Znanje in inovacije za delovna mesta v kmetijstvu in na podeželju
  • Pogovor: Številne dejavnosti dajejo pestro ponudbo - Boris Uranjek, inovativni mladi kmet 2014
  • Aktualno: Ko vreme kroji kmetijsko usodo
  • Nasveti:  Ko za prodano blago ni plačila
  • Priloga: Nove označbe - prednost za domače izdelke