English

Za razvoj slovenskega podeželja


Izročilna pogodba

Večkrat se pojavi interes lastnika kmetije, da že za čas svojega življenja uredi nasledstvo svojih kmetijskih zemljišč. Pogosto je za prenos kmetije uporabljena pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – izročilna pogodba.

 

Izročilna pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku. Z izročilno pogodbo se izročitelj (trenutni lastnik kmetije oziroma kmetijskih zemljišč) zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem.

Predpostavke za veljavno sklenjeno pogodbo

Za veljavno sklenjeno izročilno pogodbo morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke:
 

  • sorodstveno razmerje v ravni vrsti (potomci in zakonec oziroma zunajzakonski partner);
  • soglasje ostalih potomcev -  zakonitih dedičev;
  • pogodbo sestavi notar;
  • izročitelj razpolaga s svojim trenutnim premoženjem.

Stranke pogodbe

Stranke izročilne pogodbe so torej lahko le fizične osebe, ki so v sorodstvenem razmerju v ravni črti, ne glede na medsebojno oddaljenost, pri čemer mora biti izročevalec prednik, prevzemniki pa potomci. Eden izmed prevzemnikov je lahko tudi izročiteljev zakonec oziroma zunajzakonski partner. Pri tem je pomembno, da s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili sicer po zakonu poklicani, da po izročitelju dedujejo. V primeru, da se kakšen od potomcev ne strinja z izročitvijo premoženja, ali da se izročitelju po izročitvi rodi otrok oziroma se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega, se izročeno premoženje šteje za darilo. To pomeni, da se izročeno premoženja upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine in se vračuna v dedne deleže potomcev.

 

Glede odgovornosti za dolgove Obligacijski zakonik določa, da potomci med katere je bilo premoženje razdeljeno, zanje niso odgovorni. Upniki pa imajo ob tem pravico, da izročitev premoženja izpodbijajo po pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

Predmet pogodbe

Predmet izročitve in razdelitve je lahko celota ali samo del sedanjega izročiteljeva premoženja, zato bi posledično v zapuščino spadalo premoženje, ki ni bilo razdeljeno in premoženje, ki je bilo pridobljeno kasneje.

Ob izročitvi in razdelitvi premoženja si izročitelj lahko zase, za zakonca ali koga drugega pridrži pravico užitka izročenega premoženja, dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo.

Možnosti za preklic pogodbe

Izročitelj ima pravico pogodbo preklicati zaradi:
 

  • izrazite nehvaležnosti - če se po sklenitvi pravnega posla potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal;
  • dejstva, da potomec njemu ali komu drugemu ne nudi preživnine, ki je bila dogovorjena, ali če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v pogodbi naložena.

Za ostale primere neizpolnitve bremen pa o morebitni vrnitvi premoženja odloča sodišče v smislu tehtanja pomembnosti bremena za izročitelja. V primerih preklica izročitve ima potomec pravico do nujnega deleža po izročiteljevi smrti, razen če bi bil razdedinjen, nevreden, da bi dedoval po izročitelju ali bi se dediščini odpovedal. Pri izračunu nujnega deleža se deli premoženja, ki jih je zapustnik izročil za čas življenja drugim potomcem, štejejo za darila.

 

Pri vsem tem je potrebno za primere, ko je predmet izročitve zaščitene kmetije, upoštevati tudi določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, opredelitev darila in njegovega uveljavljanje pa ureja Zakon o dedovanju.

 

 

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 124, 2014

 

  • Tema meseca: Za več znanja na slovenskih kmetijah
  • Pogovor: Še vedno gre za prenos znanja - Anton Jagodic, Kmetijska svetovalna služba
  • Aktualno: Le iz zvestobe raste blagor
  • Nasveti:  Napotki za izvajanje agromelioracij
  • Priloga: Obvezna predhodna usposabljanja KOPOP