English

Za razvoj slovenskega podeželja


Darilna pogodba za primer smrti

Darilna pogodba za primer smrti lastnikom kmetijskih zemljišč omogoča ureditev nasledstva svojega premoženja še za časa njihovega življenja.

Urejena je v IV. poglavju Obligacijskega zakonika, ki sicer govori o darilni pogodbi, kar kaže na to, da je pri sklepanju takšne pogodbe potrebno upoštevati splošne značilnosti darilne pogodbe. V nadaljevanju so predstavljene splošne značilnosti darilnih pogodb, s poudarki na posebnostih, ki veljajo za darilno pogodbo za primer smrti.

 

Katere so glavne značilnosti pogodbe?

Za veljavno sklenjeno darilno pogodbo za primer smrti morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke:
 

  • premoženje preide ob smrti darovalca;
  • darovalec navadno razpolaga s svojim trenutnim premoženjem;
  • pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa, sicer je nična;
  • obdarjenec je dolžan plačati davek na vrednost darila.

Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Darilna pogodba za primer smrti je vrsta darilne obljube. Darovalec namreč svojega premoženja ne prenese takoj na obdarjenca, pač pa mu le obljubi, da bo po njegovi smrti obdarjenec dobil premoženje.

 

Pogodba v obliki notarskega zapisa

Darilna pogodba za primer smrti mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Takšna obličnost je zahtevana zaradi varstva darovalca. Stroka je namreč mnenja, da mora tisti, ki nekaj obljubi, dobro premisliti učinke svoje obljube in ravno notarski zapis, omogoča tehten premislek. Notar je pred sklenitvijo pogodbe namreč dolžan svetovati strankam ter jim pomagati pri oblikovanju svobodne in resne izjave volje.

Poleg zahteve, da mora biti pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, je potrebno le-tega tudi izročiti obdarjencu (= odpravek notarskega zapisa za obdarjenca). Skupaj s tem odpravkom ter potrdilom matičnega organa o vpisu smrti darovalca v matično knjigo, namreč obdarjenec poda predlog za vpis prenosa lastninske pravice v zemljiško knjigo.

 

Predmet in stranke pogodbe

Predmet darilne pogodbe za primer smrti je celotno premoženje darovalca, lahko pa tudi le njegov del. Navadno je predmet le tisto premoženje, ki obstaja v trenutku sklenitve pogodbe. Mogoče pa se je s pogodbo dogovoriti tudi za bodoče premoženje, torej za premoženje, ki ga bo darovalec šele pridobil. Ob tem je potrebno v pogodbi to bodoče premoženje natančno določiti (npr. nekdo ve, da bo v prihodnosti kupil določeno kmetijsko parcelo).

Stranke so lahko fizične in pravne osebe; sorodstveno razmerje pri sklenitvi pogodbe ni pogoj. Imajo pa nujni dediči pravico zahtevati vrnitev daril, in sicer do višine nujnega deleža, ki jim pripada.

 

Kako je z davkom na darilo?

Po Zakonu o davkih občanov je obdarjenec dolžan plačati davek na darilo, ki ga prejme. Obveznost plačila davka (davčna obveznost) nastane v trenutku sklenitve pogodbe torej, ko je pogodba podpisana. Osnova za davek je prometna vrednost v dar prejetega premoženja ob nastanku davčne obveznosti in po odbitih dolgovih, stroških in bremenih. Zavezanci za davek pa niso tisti obdarjenci, ki spadajo v krog darovalčevih zakonitih dedičev prvega dednega reda (otroci in zakonec) ter darovalčevi zeti, snahe in pastorki.

 

Vštevanje v dedni delež

Za sklenitev darilne pogodbe za primer smrti soglasje zakonitih dedičev darovalca ni potrebno. Vendar pa imajo zakoniti dediči pravico zahtevati vrnitev daril, če čista vrednost zapuščine darovalca - zapustnika (t.j. vrednost darovalčevega – zapustnikovega premoženja ob njegovi smrti, zmanjšana za dolgove, stroške popisa in ocenitve zapuščine ter stroške pogreba) ne zadošča za pokritje njihovih nujnih deležev. Svojo pravico lahko nujni dediči uveljavijo v treh letih od zapustnikove smrti.

 

Dolgovi darovalca

V kolikor je darovalec z darilno pogodbo oškodoval svoje upnike, imajo le-ti s tožbo pravico izpodbiti pogodbo, vendar le do višine dolga. Če je torej vrednost darila večja od vrednosti dolga, pogodba za presežek ostane v veljavi.

 

Možnosti preklica pogodbe

Darilne pogodbe za primer smrti ni mogoče enostransko preklicati kadarkoli, pač pa le v naslednjih primerih:
 

  • zaradi darovalčeve premoženjske stiske;
  • zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca;
  • zaradi pozneje rojenih otrok darovalca;

Preklic darovalec doseže z izjavo, ki jo naslovi na obdarjenca, pogodba pa je preklicana, ko obdarjenec prejme darovalčevo izjavo o preklicu. Darovalec ima pravico pogodbo preklicati v enem letu odkar je zvedel za razlog za preklic. Po darovalčevi smrti lahko zahtevajo preklic pogodbe tudi njegovi dediči in sicer zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca. Ob tem rok enega leta teče od dne, ko je za razlog nehvaležnosti zvedel darovalec.

Opozoriti je potrebno, da v kolikor je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaščitena kmetija, potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

 

 

Ne spreglejte - preberite
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 124, 2014

 

  • Tema meseca: Za več znanja na slovenskih kmetijah
  • Pogovor: Še vedno gre za prenos znanja - Anton Jagodic, Kmetijska svetovalna služba
  • Aktualno: Le iz zvestobe raste blagor
  • Nasveti:  Napotki za izvajanje agromelioracij
  • Priloga: Obvezna predhodna usposabljanja KOPOP