English

Za razvoj slovenskega podeželja


Prostorsko načrtovanje

Prostorsko načrtovanje ureja Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007).Ta zakon ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, tako da določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem.

 

Cilj

Cilj prostorskega načrtovanja je omogočati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zato je treba posege v prostor in prostorske ureditve načrtovati tako, da se omogoča trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč,  kakovostne bivalne razmere,  prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev različnih dejavnosti v prostoru, prenova obstoječega, ki ima prednost pred graditvijo novega,  ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora, sanacija degradiranega prostora,  varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave, celostno ohranjanje kulturne dediščine, vključno z naselbinsko dediščino, zagotavljanje zdravja prebivalstva,  funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop do objektov in njihova uporaba skladno z zakonom ter  obramba države in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

 

Pristojnosti


Prostorsko načrtovanje je v javnem interesu. Pri načrtovanju ločimo pristojnosti države in pristojnosti občin. Država je pristojna za določanje ciljev prostorskega razvoja države,  določanje izhodišč in usmeritev za načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh,  načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena in izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin.  Občina je pristojna za določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine, določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor in  načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.


Prostorske ureditve se načrtujejo s prostorskimi akti. Prostorski akti so državni (državni strateški prostorski načrt in državni prostorski načrt), občinski (občinski prostorski načrt ter občinski podrobni prostorski načrt) in medobčinski prostorski akti (regionalni prostorski načrt).


Pri pripravi vseh prostorskih načrtov morajo na začetku podati svoje smernice nosilci urejanja prostora, na koncu pa podati mnenje o tem, ali so bile njihove smernice upoštevane. Nosilci urejanja prostora so določeni. Pristojni nosilec urejanja prostora za področje kmetijstva je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki tudi samo pripravlja smernice in mnenja

 

Vloga KGZS

Vloga KGZS v postopkih prostorskega načrtovanja je opredeljena že v 7. členu Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije  (Uradni list RS, UPB1 , št. 69/04 in ZKGZ-B, št. 26/08, 7/09 - odl. US) in določa, da morajo upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil seznaniti zbornico s predlaganimi ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti, če ti ukrepi zadevajo kmetijstvo, gozdarstvo ali ribištvo, in zahtevajo od zbornice, da jim v primernem roku sporoči svoje mnenje. Če nujnost ali narava ukrepa nalaga drugače, organom ni treba pošiljati zbornici gradiv v mnenje. Upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil v zadevah javnih pooblastil, ki spadajo v delovno področje zbornice, dajejo zbornici potrebne podatke in pojasnila, v drugih zadevah pa vzpostavijo ustrezno sodelovanje.


Iz določil 7.člena je torej razvidno, da naj bi upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil seznanili zbornico s predlaganimi ukrepi s področja kmetijstva, gozdarstva ali ribištva in jo zaprosili za mnenje, razen če nujnost ali narava ukrepa nalaga drugače.


KGZS ima možnost dajanja pripomb (KGZS, OE KGZS, OI KGZS, strokovne službe, zavodi, posamezniki) tudi v fazi javnih razgrnitev in javnih obravnav v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju.

Kontakti
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 124, 2014

 

  • Tema meseca: Za več znanja na slovenskih kmetijah
  • Pogovor: Še vedno gre za prenos znanja - Anton Jagodic, Kmetijska svetovalna služba
  • Aktualno: Le iz zvestobe raste blagor
  • Nasveti:  Napotki za izvajanje agromelioracij
  • Priloga: Obvezna predhodna usposabljanja KOPOP