English

Za razvoj slovenskega podeželja


Kmetijska zemljišča

Tla kmetijskih zemljišč so v primerjavi z drugimi, manj kakovostnimi zemljišči, zaradi svoje vsestranskosti sposobna poleg pridelave hrane v največji meri opravljati tudi za naravo in človeka pomembne okoljske funkcije. Kot nenadomestljiv naravni vir bi po mnenju KGZS morala biti strožje varovana.

 

Zakon o prostorskem načrtovanju dopušča gradnjo na najboljših kmetijskih zemljiščih le v izjemnih primerih, vendar zaradi omejenega delovanja kmetijske stroke in prevelikega vpliva občin prihaja do tega, da se ponekod sploh ne iščejo manj primerna kmetijska zemljišča za pozidavo, ampak se pozidajo najboljša. Sistem varovanja  najboljših kmetijskih zemljišč ni dovolj učinkovit.


Velik je tudi pritisk občin na kmetijska zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS in to predvsem na tista, ki ležijo v ravninskih predelih.

 

V letih 1991 do 2007 se je delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU)  zmanjšal iz 561 294 ha na 498 466 ha. Letno smo izgubili 3695 ha KZU, dnevno približno 10 ha KZU.

 

V Republiki Sloveniji (RS) imamo le 25,3 % KZU od celotnega ozemlja RS, v  EU 27 je takšen delež 43,9  %.
Še bolj zaskrbljujoč podatek je delež ornih površin v RS, ki znaša 34,6 % od KZU, v EU 27 je takšen delež 59,6 %, kar pomeni, da velik del KZU leži na nagnjenem terenu.

 

Izguba KZU se bo še povečala s sprejemanjem občinskih prostorskih načrtov (OPN), ki so v teku. Večina občin še  nima sprejetih OPN, tako bo šla končna številka lahko v nekaj tisoč izgubljenih ha. Nič drugače ni z državnimi prostorskimi načrti (DPN), predvidoma bo poplavljenih preko 400 ha KZU za potrebe nove HE Brežice, predvideva se gradnja industrijske cone v Slovenski Bistrici (min. 70 ha melioriranih KZU), predvideva se umestitev nove ceste Velenje – Šentrupert (3. razvojna os) po najboljših kmetijskih zemljiščih mimo Braslovč itd.

 

Zakonska podlaga za varstvo kmetijskih zemljišč:

 

  • 71. Člen Ustave RS (Uradni list RS, št.33/1991),
  • do  leta 2002 tudi 8. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)(Uradni list RS, št. 59/1996),
  • 2002 sprejet Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/2002), ki je v prehodnih določbah razveljavil določbe 8. člena ZKZ in s 6. členom uvedel »dopustnost gradenj izven poselitvenih območij« ,
  • 2007 sprejet Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/2007) – 44. člen načrtuje ureditve in posege zunaj poselitvenega območja
  • 2008 Minister za okolje, v soglasju z Ministrom, pristojnim za kmetijstvo, sprejme Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/2008)

 

Argumenti za ustavitev poseganja na najboljša kmetijska zemljišča:

 

  • Po grobi oceni potrebujejo države v našem geoklimatskem pasu za zagotovitev potrebnih količin hrane na prebivalca okoli 3.000 m2 obdelovalnih kmetijskih zemljišč. Izračuni po statističnih podatkih (vir: Europe in figures – Eurostat yearbook 2006 -07) kažejo, da imamo v RS le 2545 m2/prebivalca takšnih površin (EU27 3755 m2/prebivalca). Še slabši je delež ornih površin/prebivalca. V RS imamo 880 m2 ornih površin/ prebivalca, v EU 27 pa kar 2236 m2.
  • Dodaten argument dolgoročnega varovanja najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč je tudi varovanje resursa za pridelavo hrane. V letu 1991 je bila na ravni države ocenjena agregatna stopnja samooskrbe s hrano 93,3 % (očiščena stopnjo samooskrbe zaradi uvoza močnih krmil pa 78 %, Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, 1993, str. 38), danes pa analitiki ocenjujejo, da Slovenija dosega komaj nekaj več kot 60 % stopnjo agregatne samooskrbe.
Kontakti
Varovanje kmetijskih zemljišč

KGZS je v preteklih letih na različne načine opozarjala na zgoraj navedeno problematiko (dopisi na MKGP in MOP v zvezi s posameznimi primeri, s pobudami za spremembo zakonodaje,…).

 

Več...

Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 123, 2014

 

  • Tema meseca: Tradicionalno svež - sejem Agra
  • Pogovor: Slovenski kmet je odprt, prijazen, delaven in družaben - Anton Perko, član sveta KGZS
  • Aktualno: Predlog ukrepov novi vladi
  • Nasveti:  Kako zaposliti tujega sezonskega delavca