English














Za razvoj slovenskega podeželja





























Travništvo in pašništvo
Travinje v Sloveniji imajo velik pomen za živinorejo, saj predstavljajo pomemben vir krme za govedo in drobnico. Travni svet v Sloveniji izkoriščamo neposredno s pašo, posredno s košnjo ali kombinirano (pašno – košni sistem). Travniki in pašniki, še posebej na dobrih rastiščih, dajejo krmo, ki je po vsebnosti in hranilnih snovi zelo ugodna in bogata in lahko v celoti pokrije potrebe po teh snoveh v prehrani goveda in drobnice.

 

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2008 v Sloveniji 285.973 ha travnikov in pašnikov, v letu 2009 pa je površina padla na 267.304 ha, kar predstavlja 57 % kmetijskih zemljišč v uporabi.

 

 Površina (ha) Skupni pridelek (t) Povprečni pridelek (t/ha)

2008
2009
Indeksi
2008
2009
Indeksi
2008
2009

2009/2008
2009/2008
Travniki in pašniki - skupaj285.973267.30493,51.572.0641.538.22197,85,5 5,8 

Enkratna raba
46.249
42.756
92,4
152.315
147.268
96,7
3,3
3,4

Dvakratna raba
118.623
110.818
93,4
606.503
590.869
97,4
5,1
5,3

Trikratna raba
88.935
83.084
93,4
593.959
584.334
98,4
6,7
7,0

Štiri ali večkratna raba
23.104
21.584
93,4
189.200
184.757
97,7
8,2
8,6

Skupni pašniki
9.062
9.062
100,0
30.086
30.992
103,0
3,3
3,4

Vir: SURS

 
Glavne naloge kmetijske svetovalne službe, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, na tem področju so:

 
  • 
povečanje rabe in izrabe travinja,
  • 
izboljšanje botanične sestave s pravilno rabo, gnojenjem in oskrbo ter z vsejavanjem primernih vrst trav in detelj,
  • 
seznanjanje kmetov z novostmi v travništvu, pašništvu in pridelavi krme,
  • 
spodbujanje lastnikov zemljišč k izgradnji kali na pašnikih,
  • 
usmerjanje v ustrezno oskrbo in usklajeno rabo travinja,
  • 
pravilno ravnanje s travno rušo glede na prihajajoče klimatske spremembe.
Natisni  •