English

Za razvoj slovenskega podeželja


Travništvo in pašništvo

Travinje v Sloveniji imajo velik pomen za živinorejo, saj predstavljajo pomemben vir krme za govedo in drobnico. Travni svet v Sloveniji izkoriščamo neposredno s pašo, posredno s košnjo ali kombinirano (pašno – košni sistem). Travniki in pašniki, še posebej na dobrih rastiščih, dajejo krmo, ki je po vsebnosti in hranilnih snovi zelo ugodna in bogata in lahko v celoti pokrije potrebe po teh snoveh v prehrani goveda in drobnice.

 

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2008 v Sloveniji 285.973 ha travnikov in pašnikov, v letu 2009 pa je površina padla na 267.304 ha, kar predstavlja 57 % kmetijskih zemljišč v uporabi.

 

 Površina (ha) Skupni pridelek (t) Povprečni pridelek (t/ha)
20082009Indeksi20082009Indeksi20082009
2009/20082009/2008
Travniki in pašniki - skupaj285.973267.30493,51.572.0641.538.22197,85,5 5,8
Enkratna raba46.24942.75692,4152.315147.26896,73,33,4
Dvakratna raba118.623110.81893,4606.503590.86997,45,15,3
Trikratna raba88.93583.08493,4593.959584.33498,46,77,0
Štiri ali večkratna raba23.10421.58493,4189.200184.75797,78,28,6
Skupni pašniki9.0629.062100,030.08630.992103,03,33,4

Vir: SURS

 

Glavne naloge kmetijske svetovalne službe, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, na tem področju so:

 

  • povečanje rabe in izrabe travinja,
  • izboljšanje botanične sestave s pravilno rabo, gnojenjem in oskrbo ter z vsejavanjem primernih vrst trav in detelj,
  • seznanjanje kmetov z novostmi v travništvu, pašništvu in pridelavi krme,
  • spodbujanje lastnikov zemljišč k izgradnji kali na pašnikih,
  • usmerjanje v ustrezno oskrbo in usklajeno rabo travinja,
  • pravilno ravnanje s travno rušo glede na prihajajoče klimatske spremembe.

Gradiva

Lucerna