Ravnanje z odpadki in odpadno embalažo

Predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju kmetijske dejavnosti, so:

• Uredba o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št., 34/08),
• Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur.l. RS, št., 84/06, 106/06, 110/07),
• Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur.l. RS, št., 119/06).

Odpadki, ki nastajajo pri opravljanju kmetijske dejavnosti, niso komunalni odpadki, zato mora kmet z njimi ustrezno ravnati. To pomeni, da jih mora hraniti in oddati ločeno od komunalnih odpadkov. Kmet mora voditi evidenco o nastajanju odpadkov s podatki o:

• nastalih odpadkih in o virih njihovega nastajanja,
• začasno skladiščenih odpadkih,
• odpadkih, ki jih obdeluje sam,
• oddanih ali prepuščenih odpadkih prevzemniku odpadkov,
• izvoženih odpadkih in odpadkih, poslanih v države članice EU.

Evidenco za posamezno koledarsko leto je treba hraniti najmanj pet let. Če za posamezen odpadek poseben predpis ureja zbiranje in pogoje za obvezno oddajo zbiralcu odpadkov, se evidenca vodi v obliki zbirke veljavnih evidenčnih listov. To je listina, s katero imetnik in zbiralec odpadka potrdita pošiljanje odpadka od kraja nastanka do kraja skladiščenja ali obdelave.

Odpadna embalaža, ki nastane pri opravljanju del v kmetijstvu, spada med odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek. Prepovedano jo je prepuščati skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki ali kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov. Odpadno embalažo mora distributer (trgovina) brezplačno vzeti nazaj, kadar jo končni uporabnik (kmet, podjetje) želi vrniti. Lahko o vrne tudi neposredno v zbiralnico katerekoli družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Zelo pomembno pa je, da je odpadna embalaža ustrezno očiščene in izpraznjena, kar pomeni, da ni nevaren odpadek.