English

Za razvoj slovenskega podeželja


Sadjarstvo

Sadjarstvo ima na območju Slovenije razmeroma dolgo tradicijo. Kot kmetijska panoga, ki na manjših površinah omogoča primerljiv dohodek z drugimi kmetijskimi panogami, se je začelo razvijati sredi 19. stoletja. Danes se vedno bolj zavedamo tudi izjemne vloge sadja v vsakodnevni prehrani in pozitivnega vpliva na zdravje ljudi.

 

Naravne danosti v Sloveniji omogočajo pridelavo številnih sadnih vrst. Veliko površin, ki bi bile primerne za sadjarstvo, je neizkoriščenih. Vzrokov za takšno stanje je več, med drugim prav gotovo neugodna posestna struktura in razdrobljenost, ki povečujeta stroške in predstavljata oviro za izvajanje nekaterih tehnoloških ukrepov.

 

Vloga sadjarstva v Sloveniji je zelo pomembna, ne le zaradi kmetijskega vidika in tradicije, temveč tudi zaradi pomena za zdravje ljudi ter tudi socialnega in ekonomskega vidika. Sadjarstvo ima kot panoga velike možnosti za nadaljnji razvoj, saj na manjših površinah omogoča primerljiv dohodek z drugimi kmetijskimi panogami.


Po podatkih iz poročila o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2007 je bilo v zadnjih letih pridelavi sadja (skupaj z jagodami) v povprečju namenjeno okoli 11 tisoč hektarov oziroma dobra 2 % kmetijske zemlje v rabi, k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje pa je sadje prispevalo med 6 % in 7 % vrednosti. Med tem ko se površine ekstenzivnih nasadov vztrajno zmanjšujejo, je bil obseg površin intenzivnih sadovnjakov razmeroma stabilen.

 

Podatki zadnjega popisa sadovnjakov 2007:

 

Število pridelovalcev, število dreves ali grmov ter bruto in neto površina po sadnih vrstah, Slovenija 2007

 

2007

Pridelovalci

Število dreves, grmov

Bruto površina (ha)

Neto površina (ha)

Intenzivni sadovnjaki in oljčniki - SKUPAJ

...

...

...

...

Intenzivni sadovnjaki brez oljčnikov - skupaj

1.706

...

4.016,8

3.413,8

Jablane

856

7.481.763

2.874,0

2.438,7

Hruške

161

450.005

221,3

196,3

Breskve

602

457.175

500,1

420,5

Nektarine

46

10.540

12,8

10,8

Marelice

80

15.659

27,5

22,9

Češnje

262

42.457

92,3

72,8

Višnje

18

20.797

36,4

33,6

Češplje in slive

80

15.686

26,9

22,6

Oreh

89

13.102

92,1

83,8

Leska

31

17.339

43,4

36,6

Mandelj

z

z

z

z

Kostanj

9

779

4,5

4,0

Kaki

63

16.623

32,4

27,1

Aktinidija

17

5.881

8,7

7,5

Fige

15

1.085

3,2

2,7

Kutine

z

z

z

z

Jagodičje (brez jagod), skupaj

41

85.360

29,7

22,3

Jagodičje (brez jagod), ameriške borovnice

12

32.470

19,2

13,5

Drugo sadje

z

z

z

z

Oljke

...

...

...

...

Opombe:
Vir: Statistični urad Republike Slovenije.

SADNE VRSTE
Jagodičje (brez jagod), skupaj
Jagodičje skupaj zajema: ameriške borovnice, maline, ribez vseh vrst, bezeg, josto

SADNE VRSTE
Drugo sadje
Drugo sadje zajema: nešplje, nashi, aronija in drugo sadje, ki ni nikjer drugje omenjeno

 

Strokovno svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije poteka preko kmetijsko svetovalne službe po oddelkih za kmetijsko svetovanje pri kmetijsko gozdarskih zavodih.
Posebna oblika dela strokovnjakov kmetijske svetovalne službe, ki delujejo na določenem strokovnem področju, so strokovne skupine.


Strokovna skupina za sadjarstvo in oljkarstvo pri KGZS je sestavljena iz svetovalcev specialistov za sadjarstvo in oljkarstvo pri osmih kmetijsko gozdarskih zavodih. V delo strokovne skupine se vključujejo tudi vodje sadjarskih centrov Maribor in Bilje ter vodja Poskusnega centra za oljkarstvo.  


Aktivnosti svetovalcev specialistov za sadjarstvo:

 

  • rešujejo strokovne probleme,
  • zaznavajo specifične potrebe sadjarjev ter z njimi seznanjajo znanstveno raziskovalne institucije,
  • združujejo izkušnje sadjarjev, znanja raziskovalcev in dostopne literature v praktična priporočila terenskim svetovalcem ter sadjarjem,
  • aktivno sodelujejo v procesu izobraževanja in usposabljanja sadjarjev  in članov njihovih družin,
  • pripravljajo in objavljajo strokovne prispevke,
  • seznanjajo terenske svetovalce z razvojem strokovnega področja in jih usposabljajo s predavanji, tečaji, seminarji, delavnicami, strokovnimi članki ter praktičnimi prikazi,
  • sodelujejo pri načrtovanju razvojnih programov,
  • analizirajo stanje in možnosti razvoja v svoji panogi ter na svojem strokovnem področju.
Kontakti
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 125,  december 2014

 

  • Tema meseca: Znanje in inovacije za delovna mesta v kmetijstvu in na podeželju
  • Pogovor: Številne dejavnosti dajejo pestro ponudbo - Boris Uranjek, inovativni mladi kmet 2014
  • Aktualno: Ko vreme kroji kmetijsko usodo
  • Nasveti:  Ko za prodano blago ni plačila
  • Priloga: Nove označbe - prednost za domače izdelke