English

Za razvoj slovenskega podeželja


Kmetijstvo na Slovenskem

Slovenija ima sorazmerno omejene naravne vire na področju kmetijstva, razmere za kmetovanje pa so razmeroma neugodne. Kmetijstvo dosega 2,1 % deleža bruto domačega proizvoda (BDP) v nacionalnem gospodarstvu, s padajočim trendom v zadnjem obdobju. Površina kmetijskih zemljišča se zmanjšuje na račun zaraščanja, širjenja zazidalnih površin in prometne infrastrukture. Kmetovanje na območjih z neugodnimi razmerami za kmetovanje, ki zasedajo 2/3 države, ob povišanih stroških ne dosega visoke produktivnosti. Struktura kmetijske zemlje v uporabi, v kateri prevladujejo trajne travinje, narekuje pretežno živinorejsko proizvodnjo, za katero se porabi tudi dobršen del njiv. Opazen je trend povečevanja povprečne velikosti kmetijskih gospodarstev ob upadanju njihovega števila, predvsem manjših. Proces prestrukturiranja kmetijstva v smeri specializiranih kmetij teče vzporedno z prilagajanjem porabe dela. Setvena struktura njiv se prilagaja tržnim zahtevam, povečuje se površina z oljnicami, suhimi stročnicami, zelenjadnicami in krmnimi košeninami, zmanjšuje pa površine s krompirjem, hmeljem in koruzo (za zrnje in silažo). Ker je za Slovenijo značilen velik delež območij, ki so pod posebnimi režimi upravljanja z vidika varovanja okolja, je razvitih vrsta načinov kmetovanja, podprtih skozi kmetijsko okoljski program. Kmetijstvo je razvilo vrsto oblik dopolnilnih dejavnosti, s katerimi dopolnjujejo ponudbo.


Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev

V Sloveniji se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja okoli 75 tisoč kmetijskih gospodarstev. V primerjavi s popisom kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 se je število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo za 13 %, kar kaže na letno 2 % znižanje števila kmetijskih gospodarstev. Iz istega razloga se je povečala povprečna velikost kmetijskih gospodarstev, ki je 6,5 ha kmetijske zemlje v rabi (KZU).
 

V spomladanskem poročilu (ocena stanja v kmetijstvu v letu 2008) Kmetijski inštitut Slovenije ugotavlja, da se je prag, nad katerim se absolutno in relativno število kmetijskih gospodarstev še vedno povečuje, z 10 ha premaknil na 20 ha. Število gospodarstev nad 20 ha se je tako povečalo za 15,6 %, površina kmetijske zemlje, ki jo ta gospodarstva obdelujejo, pa za dobrih 15 %. Nadaljuje se trend zmanjšanja števila kmetijskih gospodarstev v razredu do 10 hektarjev. Po podatkih popisa iz leta 2007 se sedaj obdeluje manj kot polovico vse kmetijske zemlje v uporabi. V letu 2000 so gospodarstva v tem razredu obdelovala še 58 % KZU.
 

Tudi število kmetijskih gospodarstev, ki redijo živino, se vztrajno zmanjšuje, če primerjamo leto 2007 z letom 2000 kar za 18 %. Koncentracija proizvodnje je trend v razvoju slovenskega kmetijstva. 
 

Povečuje se število in delež kmetijskih gospodarstev, ki redijo več kot 20 glav živine (GVŽ) na kmetijsko gospodarstvo. V tem velikostnem razredu je 7 % vseh živinorejskih gospodarstev (leta 2005 6 %), redijo pa 44 % vse živine (leta 2005 39 %).

 

Tipologija kmetijskih gospodarstev

V določeno vrsto rastlinske oziroma živinorejske proizvodnje je bilo v letu 2007 usmerjenih 58,7 % kmetijskih gospodarstev. V določeno usmerjenost prevladuje tip kmetijskih gospodarstev, ki je usmerjen v gojenje trajnih nasadov, in obsega do ene desetine vseh kmetijskih gospodarstev.

 

Delovna sila na kmetijskih gospodarstvih

V letu 2007 je na kmetijskih gospodarstvih delalo do 200.000 oseb. Če upoštevamo sezonska, priložnostna dela in strojne storitve, je znašal vložek dela, izražen v polnovrednih delovnih močeh (PDM), 83.950 PDM. Vsaj tretjina družinskih članov je starejših od 55 let, mlajših od 45 let pa dobra polovica družinskih članov.

Dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih

V letu 2007 se je z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarjalo okoli 4 % vseh kmetijskih gospodarstev, in sicer s štiri glavnimi dejavnostmi: storitve s kmetijsko mehanizacijo, turizem na kmetijskih gospodarstvih, predelava lesa ter predelava sadja in zelenjave.

Smeri razvoja kmetijstva v Sloveniji v prihodnje

Slovenija se je odločila, da bo razvijala kmetijstvo, ki bo slonel na treh uravnoteženih stebrih
 

  • ekonomskem (ekonomsko učinkovito in konkurenčno),
  • socialnem (socialno odgovorno),
  • okoljskem (okolju prijazno in vzdržno).

Poleg primarne naloge proizvodnje varne in kakovostne hrane oz. zagotavljanja prehranske varnosti bo kmetijstvo zagotavljalo še številne druge funkcije, zlasti:

  • ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije,
  • ohranitev biotske raznovrstnosti,
  • ohranitev tipične kulturne krajine,
  • gospodarno ravnanje z vodnimi viri in drugo.
Kontakti
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 125,  december 2014

 

  • Tema meseca: Znanje in inovacije za delovna mesta v kmetijstvu in na podeželju
  • Pogovor: Številne dejavnosti dajejo pestro ponudbo - Boris Uranjek, inovativni mladi kmet 2014
  • Aktualno: Ko vreme kroji kmetijsko usodo
  • Nasveti:  Ko za prodano blago ni plačila
  • Priloga: Nove označbe - prednost za domače izdelke