English

 

Za razvoj slovenskega podeželja


XXVI. tradicionalni posvet javne službe kmetijskega svetovanja

Skupna kmetijska politika Evropske unije 2014 - 2020 in razvoj kmetijstva v Sloveniji

19. december 2011, Grm Novo mesto

PREDAVANJA:

 

 

 

 

 

 

 

VIDEO POSNETEK S POSVETA (http://www.skledar.tv/kgzs/)

 

ZAKLJUČKI POSVETA:

 

  • Zakonodaja Skupne kmetijske politike po letu 2013 mora omogočati izvedljive ukrepe, prilagojene stanju kmetijstva in naravnim pogojem v RS. Zakonodaja s področja Skupne kmetijske politike mora zagotavljati enostavno izvajanje ukrepov na ravni kmetije  in v prehodnem obdobju  omogočati blaženje razlik med regijami, sektorji in kmetijami. Plačila iz ukrepov SKP morajo biti na voljo kmetijam, ki proizvajajo hrano na svojih kmetijskih površinah.
  • V RS kmetujemo na način, ki dejansko pomeni ukrepe zelene komponente v smislu predloga nove Skupne kmetijske politike, hkrati imamo velik delež kmetij v kmetijsko okoljskem programu, zato menimo, da uvedba teh ukrepov ne sme povzročati kmetijam novih omejitev in dodatnih stroškov.
  • Končna besedila zakonodajnih predlogov SKP morajo biti prilagojena razmeram v  kmetijstvu v Sloveniji. Na izvedbeni ravni mora zakonodaja omogočati prilagoditev ukrepov različnim strukturam kmetom v državah članicah.
  • Politika razvoja podeželja v Sloveniji naj še naprej ostane vodilna razvojna politika na podeželju tudi v okviru skupnega strateškega načrta.
  • Ukrepi razvoja podeželja in podpora ukrepov neposrednih plačil morajo biti še naprej naravnani v izboljšanje strukture slovenskega kmetijstva in izboljšanje ekonomskega stanje kmetij in slediti ciljem SKP iz Rimske pogodbe.
  • Slovenija mora izkoristiti možnosti, ki jih daje zakonodajni predlog glede svetovanja v kmetijstvu in gozdarstvu.
  • Država mora svoja dokončna stališča sooblikovati z vsemi nevladnimi kmetijskimi organizacijami. KGZS mora biti vključena v pripravo zakonodajnih predlogov.
  • Za razvoj slovenskega kmetijstva je pomembna poslovna povezanost, zato mora Vlada RS z različnimi ukrepi spodbujati povezovanje v agroživilski verigi. Pozivamo Vlado RS in odgovorne institucije kot so Zadružna zveza Slovenije in zadruge, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, da z namenom izboljšanja povezovanja v agroživilski verigi oblikujejo zavezujoče izvedbene naloge tudi zaradi zavarovanja  nacionalnih interesov.
  • V javni službi kmetijskega svetovanja poudarjamo pomen uvedbe novih metod svetovanja kot so panožni krožki ali IT orodja za učinkovit prenos znanja do končnih uporabnikov.