English

 

Za razvoj slovenskega podeželja


14.02.2017 •

Tribuna KGZS in SKS o škodah po divjadi in zvereh

Slovensko podeželje trenutnega števila divjadi in zveri ne prenese  

Danes je v Hočah pri Mariboru potekala javna tribuna upravljanju z divjadjo in zvermi v Sloveniji, ki sta jo organizirala Sindikat kmetov Slovenije (SKS) in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Prisotni kmetje so si bili enotni, še zlasti po predstavitvi ureditve tega področja v Avstriji, v Nemčiji in na Hrvaškem, da so rešitve pri nas za kmete sila neugodne. Sistem terja nujne spremembe, ki bodo omogočale uspešnejše kmetovanje in upravljanjem z gozdom.

Vprašanje škod po divjadi in zvereh je na tribuno, ki jo je povezoval podpredsednik sindikata Roman Žveglič, pritegnilo okrog 80 ljudi, kar je jasen znak, da je vprašanje pereče in da zelo močno vpliva tako na uspešnost kmetovanja kot gospodarjenje z gozdom.

Predsednik sindikata Anton Medved je izpostavil, da kmetje niso suvereni lastniki svojih zemljišč. »Plačujemo dajatve od dejavnosti, ob tem pa naše površine uporabljajo drugi državljani za rekreacijo, nabiralništvo in lovstvo. Na naših površinah se preživljajo divje živali, med njimi divjad, ki povzroča preveliko škodo in treba je ukrepati. Nekdo ima o tem napačne predstave, divjadi in zveri je preveč!« je zaključil Medved.

Če vidiš divjad podnevi, potem jo je preveč

S tem se je strinjal tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki je povedal izkušnjo izpred desetletij, ko je bilo merilo za (pre)števičnost divjadi ugotovitev, da »če vidiš divjad podnevi, potem jo je preveč«. »Glede lovske zakonodaje smo pred 25 leti pričakovali več, dobili pa smo manj. Število divjadi se je povečalo, sistem pa je neučinkovit in se ne odziva na stanje v naravi. Kmetje smo se na mnogih področjih morali prilagoditi na evropske normative, prav bi bilo, da bi se na evropsko primerljivo raven uredilo tudi področje lovstva,« je povedal Zupančič.

Z mislijo, da postaja problem z divjadjo in zvermi vse bolj neobvladljiv, je v imenu Sindikata kmetov Slovenije povzel težave na kmetijskih zemljiščih podpredsednik sindikata Franc Küčan. »Marsikje na Goričkem morajo kmetje kmetovati v ogradah. Splošni problem je, da je kmetovanje omejeno. Ogrožen je prostor, kjer kmet živi, zato se opušča živinoreja, poljedelstvo, s tem narašča zaraščenost. Na preostalih kmetijskih zemljiščih se prehranjuje divjad, od katere ima kmet zgolj škodo.«

Janez Beja, predsednik Območne enote KGZS Ljubljana, je povedal, da je zaradi divjadi mladje v gozdu, zlasti zaradi jelena, močno objedeno. Divjad dela nepopravljivo škodo, že okrog 500.000 ha gozdov je takih, da je vidna škoda. »Odškodnin ni, če pa so, so sramotno nizke. Zato je nujno zmanjšanje staleža divjadi in pripraviti pravičen pravilnik, po katerem bodo kmetom priznane dejanske škode, prav tako pa tudi večdesetletne posledice,« je povedal Beja.

Tuje prakse je najprej predstavil Wolfgang Holzer z deželne kmetijske zbornice Avstrijske Štajerske, kjer je za lastni lov potrebno 115 ha zemljišča. Pri oddaji v najem je cena 80 do 100 € na ha na leto. V primeru skupnega lova so skupnosti na občinski ravni, ki lahko lovišče oddajo. Najem je vedno 10-leten.

Glede škod je povedal, da mora ob pojavu škod iti lastnik do lovca in prijaviti škodo. Roki so zelo kratki. Če se lovec in kmet ne strinjata, je na drugi stopnji mediator. Škodo mediator oceni. Če se strinjata sledi poravnava, če ne, gre stvar na sodišče.

»Imamo dober moderen zakon. Teorija in praksa pa nista vedno isto. Zakon je samo tako dober kot sodelujejo lovci in kmetje na terenu,« je povedal Holzer.

Zakupnik lovskega revirja v Nemčiji Ivan Karlovčec je povedal, da je nemška zakonodaja primerljiva avstrijski. »Koncesijo za lov podeljuje sedemčlanska komisija kmetov. Lovišče se licitira in kmetje odločijo, komu bodo podelili koncesijo. Koncesionar plača najemnino, ki jo v sorazmernem delu dobijo lastniki zemljišč. Ker imamo v zadnjih letih veliko škod po srnjadi, so ukinili načrt odstrela in za en mesec podaljšali obdobje odstrela.«

Madžarsko ureditev je predstavila Katalin Süle, predsednica kmetijske zbornice županije Zala. Prenova lovske zakonodaje se je začela 2013 in bo s 1. marcem veljala v celoti. Po novem zakonu se bolj ščiti interes kmetov. Lovci morajo plačati najemnino za zemljišča. Lovska družina mora imet sklad za povrnitev škode, v primeru nespoštovanja določil zakona so se kazni povečale za približno desetkrat. Je pa nova zakonodaja doživela pozitiven odziv tako pri lovcih kot pri kmetih.

Sledila je razprava, v kateri so sodelovali številni lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč. Izpostavili so različne primere škod in težave, s katerimi se soočajo zaradi prevelikega števila divjadi in zveri. Na podlagi razprave sta Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije podajala naslednje zahteve:

·         Število parkljaste divjadi naj se zniža na raven, ki bo vzdržna za kmetijstvo in gozdarstvo tako, da bo omogočeno pomlajevanje gozda tudi z jelko, hrasti in plemenitimi listavci.

·         Kmetje moramo imeti možnost soodločanja glede staleža divjadi in zveri na način, da je soglasje lastnikov zemljišč k načrtom za upravljanje z divjadjo in zvermi obvezno.

·         Črne vrane, krokarja, nutrije in kormorane naj se umesti med lovno divjad.

·         Takoj naj se začne redukcijski odvzem šakala, ki v Sloveniji ni avtohton.

·         Država kot lastnik divjadi in zveri naj prevzame popolno odgovornost za varovanje pred škodami.

·         Pomoč, ki jo prejmemo kmetje za zaščito mladja pred divjadjo, ne sme iti v dohodnino.

·         Uvede naj se območja brez prisotnosti zveri, kjer okolje za njihovo prisotnost ni primerno.

·         Izvesti je treba redukcijski odvzem volka in medveda na stalež iz leta 1990.

·         Planine in pašnike je treba tudi v prihodnosti vzdrževati z običajnimi metodami brez uvajanja obsežnih in dragih zaščitnih ograj, ki ovirajo tudi razvoj rekreacije in turizma.

·         Treba je sprejeti pravilnik, na podlagi katerega bi se lahko boljše ocenjevala škoda po divjadi v gozdu ter popašenosti travinja.

·         Ukinitev državnih lovišč na zasebnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

·         Zaradi velikih problemov je nujen sprejem evropsko primerljive lovske zakonodaje. Lovci se morajo zavedati, da se lov izvaja na zasebnih lastnini.

·         Kmetom treba omogočiti, da se lahko organizirajo in na posameznih območjih prevzamejo izvajanje lova na svojih zemljiščih še pred iztekom koncesij.

 






Ne spreglejte
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 142, avgust 2017

  • Zastopanje:
  • Bo suša izsušila kmetijstvo?
  • Kmetje, glavo gor
  • Svetovanje:
  • Panožni krožki
  • Osebno dopolnilno delo na kmetiji
  • Nabiranje plodov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih

Kupujmo domace

PEFC