English

Za razvoj slovenskega podeželja


19.01.2017 •

Zaščita kmetijskih in gozdnih zemljišč naj bo prioriteta

KGZS opozarja na pomen pravilnega vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč  

Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij so na srečanju s predstavniki Ministrstva za finance RS in Geodetske uprave RS predstavili svoja stališča in podali predloge glede množičnega vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih stavb. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ob podpori ostalih nevladnih organizacij tako predlaga drugačne rešitve in nasprotuje modelu vrednotenja, ki bi nerealno ocenil vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč.

»Kmetijska in gozdna zemljišča je treba obravnavati drugače že v postopku vrednotenja nepremičnin ter pri pripravi davka na nepremičnine. Zavedati se je namreč treba posebnega pomena zemljišč, na katerih se prideluje hrana, in tudi širše družbene koristi kmetijske dejavnosti. Ta omogoča prehransko samooskrbo države, ohranja rodovitnost tal, varuje okolje pred zaraščanjem in onesnaženjem. Zaščita kmetijskih in gozdnih zemljišč posredno ohranja kulturno krajino, njene tradicionalne značilnosti in etnografske posebnosti ter spodbuja nacionalno identiteto. Zato se v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, skupaj z ostalimi nevladnimi organizacijami (Sindikat kmetov Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Združenje turističnih kmetij Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza kmetic Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine), zavzemamo za drugačno obravnavo kmetijskih in gozdnih zemljišč,« poudarja predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so v iskanju boljših rešitev pripravili predloge in pripombe na osnutek novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1). Zbornica ob podpori ostalih nevladnih organizacij tako nasprotuje modelu vrednotenja, ki bi nerealno ocenil vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč. Namesto metode primerljivih prodaj predlagajo uporabo dohodkovne metode, na podlagi katere se oblikuje model vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Ob tem pojasnjujejo, da se z uporabo metode primerljivih prodaj, na podlagi katere naj bi se po predlogu finančnega ministrstva oblikoval model vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč, med drugim zajame tudi špekulativne nakupe kmetijskih in gozdnih površin (nakup zemljišč, ki kasneje ne bodo namenjena opravljanju kmetijske ali gozdarske dejavnosti). Da bi se temu izognili, predlagajo uporabo dohodkovne metode za množično določitev vrednosti na podlagi dostopnih podatkov.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije obenem zagovarjajo nujnost, da se kmetijska in gozdna zemljišča, na katerih se opravlja kmetijska ali gozdarska dejavnost, vrednoti z modelom za kmetijska ali gozdna zemljišča, tudi v primeru, ko so po namenski rabi opredeljena kot stavbna. V primeru obdavčitve nepremičnin naj se sprememba namenske rabe in s tem povezana predvidena višja vrednost nepremičnine kasneje obdavči ob morebitni transakciji z davkom na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča, kot tudi z obdavčitvijo dobička iz kapitala ali davka od dobička pri prodaji nepremičnin.

V zvezi z vrednotenjem kmetijskih objektov na zbornici menijo, da je treba vse objekte, tudi tiste, v katerih se opravlja dopolnilna dejavnost na kmetiji, vrednotiti enako. Glede na to, da dopolnilne dejavnosti na kmetiji dopolnjujejo osnovno kmetijsko dejavnost, je treba tudi objekte za opravljanje dopolnilnih dejavnosti vrednotiti kot ostale kmetijske objekte in ne kot poslovne ali industrijske objekte.

Prav tako menijo, da naj se neodmerjene občinske ali državne ceste ter druga javna infrastruktura na zasebnih zemljiščih izloči iz vrednosti kmetijske ali gozdne parcele. Vrednost nepremičnine naj se lastniku pripiše le v delu zemljišča, ki je neobremenjen z javno infrastrukturo. Ob morebitni uvedbi davka na nepremičnine pa naj bo lastnik zemljišča oproščen plačila davka za tisti del zemljišča, ki je obremenjen z javno infrastrukturo.






Ne spreglejte
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 143, oktober 2017

  • Prvi razpis za razvoj majhnih kmetij
  • Ekološko vinogradništvo in vinarstvo
  • Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti - Ponikva
  • Za več slovenskih pridelkov in živil v javnih zavodih

Kupujmo domace

PEFC