V pridelavi poljščin se vedno pogosteje srečujemo s škodo, ki jo povzročajo številni talni škodljivci. Praktično na celotnem območju Slovenije imajo pridelovalci redno težave s strunami, občasno, vendar vedno pogosteje, tudi s talnimi sovkami, navadnim bramorjem, ogrci (ličinkami majskega in junijskega hrošča) ... Občasno težave v pridelavi poljščin povzroča tudi švedska mušica, pričakujemo pa lahko, da bomo imeli iz leta v leto več težav tudi s koruznim hroščem. Pri večini rastlinskih vrst smo skušali težave reševati z uporabo semena, tretiranega z insekticidi ali z uporabo talnih insekticidov v času setve. Ker v Sloveniji od 29. aprila 2011 velja prepoved prometa in uporabe semena koruze in oljne ogrščice, tretiranega z insekticidi na osnovi aktivnih snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam (Odredba o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju Republike Slovenije, Ur. l. RS 31/2011), lahko v prihodnjih letih pričakujemo še več težav s talnimi škodljivci in zato tudi večjo gospodarsko škodo zaradi izpada pridelkov določenih poljščin.
Novo nastale razmere nas na nek način silijo, da bo v pridelavi poljščin treba v bodoče bolj dosledno slediti dobri kmetijski praksi v smislu izvajanja ukrepov za zmanjševanje populacij omenjenih škodljivcev. Za učinkovito preventivo pred talnimi škodljivci, ki bo lahko pripomogla k dolgoročnemu zmanjšanju populacij, pa je potrebno dobro poznavanje posameznih škodljivcev.
V ta namen smo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pripravili tehnološka navodila »Talni škodljivci v pridelavi poljščin«. Do tehnoloških navodil lahko dostopate tukaj.
|