English

Za razvoj slovenskega podeželja


28.10.2011 •

Na seji EESO o reformah Skupne kmetijske politike

Komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Cioloş predstavil reforme  

Plenarnega zasedanja Evropskega ekonomsko socialnega odbora (EESO), ki je potekalo 26. in 27. oktobra v Bruslju, se je udeležil tudi direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Igor Hrovatič.

Komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Cioloş je EESO predstavil sveženj reform skupne kmetijske politike 2014-2020. Pri predstavitvi je izpostavil glavne razloge za reforme, ki so pomembne predvsem zato, da evropsko kmetijstvo ostane konkurenčno in v dobri kondiciji na srednji in daljši rok.

Zelena komponenta naj ne bi predstavljala ovir za kmetovalce

Komisar Cioloş je poudaril, da so kmetijska zemljišča osnova za doseganje konkurenčnosti. Ob tem sta pomembna tudi trajnostni način kmetijstva in trajnostna uporaba kmetijske prakse. Ukrepi, ki bodo uresničevali te cilje, so ukrepi prvega stebra, predvsem ukrepi v okviru zelene komponente.

Zelena komponenta je po besedah komisarja Cioloşa zbir ukrepov, ki so enostavni in ne bodo predstavljali dodatnih administrativnih in operativnih ovir za kmetovalce in tudi ne za kontrolorje.

Komisar je posredoval tudi informacijo, da se bo v okviru generalnega direktorata za kmetijstvo ustanovil oddelek za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike v državah članicah s ciljem spremljanja izvajanja administrativnih postopkov oz. poenostavitev le-teh.

Prednostne naloge II. stebra

Cioloş je EESO predstavil tudi ukrepe drugega stebra, s katerimi se želi zagotoviti ozemeljsko kontinuiteto Skupne kmetijske politike, predvsem s pogodbo partnerstev med Evropsko komisijo in vsemi ostalimi deležniki. Tu gre za skupni strateški načrt več politik in finančnih skladov. Cilje politike razvoja podeželja se ne bo več zasledovalo prek štirih osi, pač pa prek šestih prednostnih nalog, ki izhajajo iz ciljev Strategije Evropa 2020. Te prednostne naloge so: znanje in razvoj, konkurenčnost kmetijstva, organizacije prehrambenih verig, ohranjanje ekosistemov, prehod v nizkoogljično gospodarstvo, zmanjševanje revščine z izkoriščanjem potenciala delovnih mest in razvojem podeželja, razvojem gospodarstva na podeželju (ne smo kmetijstva) v duhu podjetništva.

Reforma naj bi z modernimi orodji omogočala hitro odzivanje na krize v kmetijstvu, obvladovanja nihanja cen na trgu itd.

Del proračuna za raziskave in razvoj se bo namenil tudi za kmetijstvo, predvsem v delu prenosa znanja iz znanstveno raziskovalne sfere v vsakdanje kmetijstvo (aplikativna znanja). Komisar je ob tem poudaril veliko vlogo svetovanja v kmetijstvu.

print




Ne spreglejte
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

Številka 115, 2013

 

  • Tema meseca: Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju
  • Pogovor: Varujemo interese naših potomcev -  minister Dejan Židan
  • Aktualno: Vpliv znanja na razvoj kmetij
  • Priloga: Navodila za trajnostno gospodarjenje z gozdom